"Verjamem, da o tej zgodbi še ne vemo vsega," pravi Peter Srpčič, direktor ptujskega mestnega gledališča, kjer bo nocoj premierno zaživela uprizoritev v režiji Ivice Buljana.

Po dveh odpovedih zaradi bolezni bo nocoj v Mestnem gledališču Ptuj vendarle premierno zaživela predstava Kdo se boji Virginie Woolf? ameriškega dramatika Edwarda Albeeja, ki je nastala v koprodukciji z ljubljanskim Mini teatrom. Predstavo je režiral Ivica Buljan, v njej pa nastopajo Nataša Barbara Gračner, Branko Šturbej, Benjamin Krnetić in Klara Kuk.

Že po krstni uprizoritvi v 60. letih je predstava na Broadwayu napolnila kar 664 ponovitev. Podobno je pozneje občinstvo navduševal film z Elizabeth Taylor in Richardom Burtonom iz leta 1966, ki je spremenil standarde sprejemljivega v Hollywoodu.

Tudi v slovenskem gledališču je prva Virginia Woolf, legendarna uprizoritev v režiji Mileta Koruna z Dušo Počkaj v vlogi Marte in Jurijem Součkom kot Georgeem ter Marijo Benko in Danilom Benedičičem v vlogi mlajšega para leta 1964, prelomna, saj je označila novo ero v gledališki igri. Sledilo ji je deset slovenskih uprizoritev, ki so bile vse zasnovane kot vrhunski izziv igralcem ter intelektualni in čustveni izziv gledalcem.

Kot da bi bila pisana prav za sedanji čas
Direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič verjame, da o tej zgodbi še ne vemo, vsega, "saj je naši ekipi uspelo potegniti iz nje sveže videnje, ki pa je v luči vseh teh spolnih in drugih deviacij ter porušenih družinskih odnosov postala neverjetno aktualna. Zdi se mi, kot da bi bila pisana prav za sedanji čas".

Albee je zgodbo postavil v univerzitetno, domnevno uglajeno intelektualno okolje, ki pa kmalu razgali svojo mnogotero problematičnost in krutost. V dolgi pijanski noči se srečata dva zakonska para profesorjev (ženske so v tem času še vedno predvsem žene, spomni dramaturginja Diana Koloini). Mlajši šele vstopa v ta svet, Marta in George srednjih let pa sta že temeljito prekaljena v zahtevah in zagatah akademskih krogov, pa tudi v preigravanju, prikrivanju in razgaljanju svojega zapletenega razmerja.

Zgodbi obeh parov uprizarjata zgodbo žensk in moških, ujetih v nerešljiv krog sovraštva in ljubezni, vse pa je postavljeno v ambivalenten preplet resnice in iluzije, kjer poleg laži in prevar kraljujejo tudi samoprevare.

Igra, ki je ob nastanku pomembno zaznamovala gledališče in film, pa tudi razumevanje takratnega časa, se tudi po pretečenih desetletjih ni postarala. Danes je s svojimi osrednjimi temami, kot so gnanje za uspehom, mit o srečni družini z otroki, preplet iluzije in resnice, živa bolj kot kdaj koli.

Postavitev na oder so pomagali uresničiti še scenograf Aleksandar Denić, kostumografinja Ana Savić Gecan, glasbo podpisuje Benjamin Krnetić, obikovanje luči Sonda 13 in Toni Soprano Meneglejte, lekturo pa Jože Faganel in Simon Šerbinek. Asistentka dramaturgije je Manca Majeršič Sevšek.

Edward Albee (1928–2016) velja za enega največjih sodobnih ameriških dramatikov, znanega po svoji bistroumnosti, obvladovanju dramske napetosti in razumevanju drame absurda, gibanja, ki sta ga prva uveljavila Samuel Beckett in Eugene Ionesco.

Kaj prinaša nova sezona
V Mestnem gledališču Ptuj sicer v tej sezoni načrtujejo še tri premiere, ki bodo prav tako nastale v koprodukciji z drugimi gledališkimi hišami. Skupaj s Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica pripravljajo avtorski projekt 1984 po motivih istoimenskega romana Georgea Orwella. V še enem sodelovanju z Mini teatrom bo po motivih dokumentarnega filma nastala predstava Beckettovi sivi vrtovi, v koprodukciji s Prešernovim gledališčem iz Kranja pa predstava Deževen dan v Gurlitschu.