Z omenjenima besediloma bo v Drami po besedah dramaturginje postavitev Jere Ivanc skupaj bralno uprizorjenih deset prevodov antičnih dram, ki še niso doživeli uprizoritve v poklicnem gledališču.

Uprizoritve že prehitevajo prevode
Ljubljanska Drama Replike iz antike pripravlja v sodelovanju z Društvom za antične in humanistične študije Slovenije. Ojdip bo na sporedu danes in jutri ob 20. uri, Hekaba pa v sredo in četrtek, 16. in 17. novembra, prav tako ob 20. uri.

Ivančeva je izrazila veselje, da se omenjeni cikel vedno bolj uveljavlja, ter poudarila, da jim bo počasi zmanjkalo svežih prevodov. V prvi sezoni so tako koncertno uprizorili Ajanta in Heleno, ki sta bila prevedena že pred nekaj leti, zdaj pa tako rekoč prehitevajo prevode, saj bosta Senekov Ojdip in Evripidova Hekaba v knjižni izdaji šele izšla pri Mohorjevi družbi.

Hekaba, ena najtemačnejših med grškimi dramami
Ojdipa je prevedel Brane Senegačnik in v gledališkem listu zapisal, da je Senekov Ojdip literarnozgodovinsko v senci Sofoklovega tudi zaradi bolj ali manj zadržanega odnosa moderne dobe do rimskega tragiškega pesništva sploh. Sicer pa je od časov razsvetljenstva in zlasti romantike rimska - to pomeni tudi Senekova - tragedija dolgo veljala za umetniško podrejeno v primerjavi z grško. Izrazna ekonomija rimske tragiške dramatike je namreč veliko bolj verbalna, temelji prej na besednem slikanju zunanjih in notranjih dogodkov kot pa na učinkoviti dramaturški konstrukciji. Ivančeva je dodala, da današnji čas pravzaprav bolje razume Seneko ter to grozo in sprevrženost sveta.

Evripidovo Hekabo je prevedel David Movrin, ki je zapisal, da sodi Hekaba med besedila, ki jih je literarni kritik in filozof George Steiner označil za absolutne tragedije, ki so zelo redke, ker so komajda znosne. To so umetnine, utemeljene na prepričanju, da so ljudje vsiljivci v stvarstvu in da jih čaka v njem nezasluženo, nerazumljivo in arbitrarno trpljenje. Prav igra, ki se začne sredi človeškega razdejanja po trojanski vojni z monologom duha mladega kraljeviča, ki ga je ubil in oskrunil družinski prijatelj, ter se po vrsti zverinskih zločinov konča v kakofoniji medsebojnega obtoževanja, je prepričljiva kandidatka za najtemačnejšo med ohranjenimi grškimi dramami.