Žlahtna komedijantka je po izboru žirije, ki so jo sestavljali dramska igralka Anica Kumer, dramaturginja Urška Brodar in direktor Zgodovinskega arhiva Celje Bojan Cvelfar, Silva Čušin, žlahtni komedijant pa Gregor Čušin.

Žlahtna komedija po izboru občinstva je predstava Tamare Matevc in Borisa Kobala Poslednji termina(l)tor v režiji Sama M. Strelca ter v izvedbi Gledališča Koper. Predstava je prejela oceno 4,7162.

Stopnjevanje "do orgastičnega vrhunca"
Žlahtna predstava Ernsta Lubitscha Ko sem bil mrtev je, z besedami Urške Brodar, "izjemna gledališka poslastica, polna simpatičnih igrivih domislic, ki so komične v najžlahtnejšem smislu". Odrska interpretacija te predstave temelji na skoraj pozabljenem gledališkem načinu igre z začetka 20. stoletja, ki jo štirje izvrstni igralci privedejo do neslutenih višav. Igralske kreacije se v predstavi medsebojno oplajajo in stopnjujejo vse do orgastičnega vrhunca, meni žirija.

Po oceni žirije ima režiser Diego de Brea izjemen občutek za tempo in ritem, vešče vodenje izvrstnih igralskih osebnosti, slastne režijske domislice, ki se jih kar ne moremo nagledati. "Pogum za izbiro skoraj pozabljenega načina igre, natančno in brezkompromisno režijsko oko ter posluh za subtilen humor Lubitscheve predloge so odlike režiserja Diega de Bree, ki je v predstavo Ko sem bil mrtev ujel celo tako neulovljiv Lubitschev prijem", je zapisala žirija.

Ko je Lubitch snemal za vojake na soški fronti
Farsa Ko sem bil mrtev ima zanimivo zgodovinsko ozadje - eden prvih filmov slovitega nemškega režiserja Ernsta Lubitscha Als ich tot war, po katerem je predstava zasnovana, je dolgo veljal za izgubljenega. Viri so pričali, da je režiser leta 1916 posnel nemi film, namenjen vojakom na soški fronti. Komedija naj bi govorila o bonvivanu, sam Lubitsch pa naj bi v njej odigral tudi glavno vlogo. Vse domneve so bile potrjene z odkritjem filmskih kolutov iz leta 1916, Slovenska kinoteka pa je rekonstruiran film mednarodni javnosti predstavila 1995 na filmskem festivalu v Pordenonu.

Nenadkriljiva Čušina
Čušinova je nagrado za žlahtno komedijantko prejela za vlogo Mare Rodman Korošec (upokojene funkcionarke, Veronikine babice) v predstavi Ponudba in povpraševanje v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana.

Igralka je po mnenju žirije vešče izdelala izjemno zahtevno vlogo ženske z razcepljeno osebnostjo. Še posebej je vredno izpostaviti prizore izmenjavanja obeh osebnosti, ki ju Čušinova suvereno in konsistentno izpelje do konca. Vlogo babice, upokojene funkcionarke, je odigrala z veliko mero cinizma, vlogo uspešne poslovne ženske, ki uspešno kotira na svetovnih finančnih trgih, pa hladno in drzno. Žlahtno komični pa so ravno preskoki med obema vlogama, ki druga za drugo ne vesta.

Gregor Čušin pa je nagrado za žlahtnega komedijanta prejel za vlogo Harpagona v Molierovem Skopuhu v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega.

Kako Moliera prenesti v 21. stoletje?
Po navedbah žirije je Čušin vlogo Harpagona mojstrsko priigral na najvišjo igralsko raven. "Vlogo skopuha je izdelal z dlakocepsko natančnostjo in jo prepričljivo izpeljal skozi celotno predstavo. Izjemni sta njegova telesna in govorna kondicija - Molierov jezik že sam po sebi predstavlja svojevrsten igralski izziv, Čušin pa ga izreka lahkotno in naravno - ter njegov občutek za pravo mero, saj bi brez igralske tenkočutnosti takšna vloga zlahka postala neokusna karikatura," je še zapisala žirija.

Nocojšnjemu kratkemu slavnostnemu programu in podelitvi nagrad je sledila še predstava Ločeni odpadki Cafe teatra.

V mesecu dni, koliko je trajal letošnji festival Dnevi komedije 2011, je občinstvo na Velikem odru celjskega gledališča videlo 12 komedijskih uprizoritev, osem v tekmovalnem in štiri v spremljevalnem programu.