Delo ruske ustvarjalke je luč sveta zagledalo leta 1980 in bilo takoj prepovedano. Dramo je sicer naročila prav sovjetska oblast, ki je menila, da bo obetavna mlada literarna ustvarjalka prispevala primerno besedilo za mlade. Rezultat pa zaradi odkritosrčnega prikazovanja mračnih plati sovjetske družbe ni bil po okusu partijskih veljakov. O primeru Ljudmila Razumovska je razpravljal celo Centralni komite sovjetske komunistične partije.

Vsebina, ki je pretresla oblast
V drami štirje gimnazijski maturanti svoji profesorici s šopkom cvetja, kristalnimi kozarci in šampanjcem čestitajo za rojstni dan. Na prvi pogled lepa in nedolžna poteza dijakov pa je zgolj uvod v šokanten izid. Mladina se namreč odloči vzeti prihodnost sveta v svoje roke, dela pa se loti s preverjenimi metodami, ki jim jih je privzgojil sovjetski režim. Delo na ta način zavrne idealizirano podobo sovjetske mladine, ki jo je režim razglašal v celotnem obdobju Hladne vojne. Na ta način pa je Razumovska stopila na sveto polje mitologije, na kateri je temeljila celotna sovjetska država.

Končno k ljudem
Zaradi tako stroge reakcije komunistične partije je ostala Draga Elena Sergejevna popolnoma neznana tudi zahodni javnosti. Šele po padcu Železne zavese je delo našlo pot na ruska in druga evropska odrska prizorišča. Segejevni pa nemudoma prineslo mednarodno slavo.

Glejevo ustvarjanje ne priznava meja
V glavni vlogi Elene Sergejevne je zaigrala Maja Sever, dijaki so bili Rok Matek, Viktor Meglič, Minca Lorenci in Matevž Biber, režija pa je bila zaupana hrvaškemu režiserju Edvinu Liveriću, sicer članu Zagrebškega gledališča mladih. Uprizoritev je nastala v koprodukciji s ŠKUC gledališčem in Art radionico Lazareti Dubrovnik.