Projekt Skupne krajine s spoštljivim vstopom v naravo odpirajo premislek o vlogi ljudi, ki si krajine prilaščamo, po svoje spreminjamo, obenem pa smo od njih povsem odvisni. Foto: Chloe Cohen
Projekt Skupne krajine s spoštljivim vstopom v naravo odpirajo premislek o vlogi ljudi, ki si krajine prilaščamo, po svoje spreminjamo, obenem pa smo od njih povsem odvisni. Foto: Chloe Cohen

27. izvedba festivala sodobnih uprizoritvenih umetnosti se začenja z mednarodnim projektom Skupne krajine, s katerimi bodo najprej povabili v okolico Koseškega bajerja. Zadnji teden avgusta pa se bodo nato zvrstili dogodki pretežno v Stari mestni elektrarni. Mladi levi bodo potekali od 22. do 31. avgusta.

Po besedah Alme R. Selimović, direktorice zavoda Bunker, ki pripravlja Mlade leve, je festival zmes tradicije in novosti, letošnjo izdajo pa je označila tudi kot praznovanje Stare mestne elektrarne, ki so jo pred 20 leti namenili sodobnim uprizoritvenim praksam. "Nismo izgubile poguma poskusiti drugače, tudi letos poskušamo drugače. Mogoče se mora festival tudi spreminjati, da ne propade," je dejala na predstavitvi programa.

Večkrat nagrajeni italijanski koreograf Alessandro Sciarroni, ki se v svojih delih ukvarja z repeticijo, obsesijami, strahovi in krhkostmi, v dialogu z umetniškim kolektivom ColletivO CineticO tokrat v Ljubljano prihaja s predstavo V pokrajini. Navdihnila jo je istoimenska skladba Johna Cagea. Foto: Roberta Segata, Centrale Fies
Večkrat nagrajeni italijanski koreograf Alessandro Sciarroni, ki se v svojih delih ukvarja z repeticijo, obsesijami, strahovi in krhkostmi, v dialogu z umetniškim kolektivom ColletivO CineticO tokrat v Ljubljano prihaja s predstavo V pokrajini. Navdihnila jo je istoimenska skladba Johna Cagea. Foto: Roberta Segata, Centrale Fies

Prelom s tradicijo prinaša prvi del festivala – uvodni dnevi, ko bo med 22. in 25. avgustom projekt Skupne krajine popeljal v naravo. Kot je dejala soavtorica zamisli Caroline Barneaud, so umetnike iz različnih držav povabili, da gledališke elemente preselijo v naravo ter ustvarijo in-site projekte, ki kljub specifičnosti omogočajo izvedbo v različnih pokrajinah.

Kako o gozdu razmišljajo vremenoslovec, gozdarka, deklica, glasbenik in psihoanalitičarka?
Po besedah izvršne producentke Maje Vižin so se v Ljubljani odločili za Koseški boršt – območje med Koseškim bajerjem, Večno potjo ter Potjo spominov in tovarištva –, kjer se bo v štirih popoldnevih mogoče udeležiti umetniško raznolikih projektov sedmih formatov. Z njimi bodo nagovarjali zelo široko občinstvo, napovedujejo. Na enem od njih, nastalem iz sodelovanja med soavtorjem celotnega projekta Stefanom Kaegijem in režiserko Tjašo Črnigoj, bodo obiskovalci lahko prisluhnili pogovoru vremenoslovca, gozdarke, deklice, glasbenika in psihoanalitičarke o gozdu.

Norveško-bolgarski umetnik Fredrik Petrov v solu Oprostite, cvetovi s kvir perspektive analizira balkansko ljudsko kulturo in tradicijo. Predstava je poskus prehajanja konvencionalnih meja, občinstvo pa spodbuja k razmisleku o kompleksnosti človeške izkušnje. Foto: Tale Hendnes
Norveško-bolgarski umetnik Fredrik Petrov v solu Oprostite, cvetovi s kvir perspektive analizira balkansko ljudsko kulturo in tradicijo. Predstava je poskus prehajanja konvencionalnih meja, občinstvo pa spodbuja k razmisleku o kompleksnosti človeške izkušnje. Foto: Tale Hendnes

S 26. avgustom bo festival potekal v Stari mestni elektrarni, na Taboru in v Plesnem teatru Ljubljana, kjer bodo do konca meseca na sporedu različne plesne predstave, performansi in instalacije. Program so oblikovale Mojca Jug, Klara Drnovšek Solina in Lea Kukovičič.

Program plesnih predstav prinaša Tretji dialog: V pokrajini, ki jo je italijanski koreograf Alessandro Sciarroni v sodelovanju z umetniškim kolektivom CineticO ustvaril po navdihu istoimenske skladbe Johna Cagea. Plesna bo tudi predstava Oprostite, cvetovi norveško-bolgarskega umetnika Fredrika Petrova.

Norveški gledališki kolektiv Susie Wang v predstavi Mrmranje na sodoben način gledališču povrne iluzijo. V spoju poželenja, telesnosti in erotike nas predstava prestavi na morje, kjer se zdijo stvari jasne, čeprav nam zares niso. Triler poletja je prvi del trilogije grozljivk o človeški naravi. Foto: Mladi levi/Susie Wang
Norveški gledališki kolektiv Susie Wang v predstavi Mrmranje na sodoben način gledališču povrne iluzijo. V spoju poželenja, telesnosti in erotike nas predstava prestavi na morje, kjer se zdijo stvari jasne, čeprav nam zares niso. Triler poletja je prvi del trilogije grozljivk o človeški naravi. Foto: Mladi levi/Susie Wang

Med predstavami oziroma performansi bo med drugim mogoče videti Mrmranje norveškega gledališkega kolektiva Susie Wang na temo človeške narave in Haribo Kimči, ki jo je južnokorejski avtor Jaha Koo posvetil hrani v povezavi z družbenimi strukturami. Na sporedu je tudi predstava Zanimivo dejstvo, nastala iz sodelovanja slovenskih in estonskih gledališčnikov.

Na festivalskih debatnih kavarnah se bodo pogovarjali o skupnih prostorih in prostorih prihodnosti. Spremljevalni del med drugim vključuje šolo o kulturi za pedagoške delavce in delavnico za mlade kritike.

Festival se bo konec avgusta sklenil s praznovanjem 20-letnice Stare mestne elektrarne. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi nagrade zlata strela, namenjene produkciji, ustvarjanju in delu znotraj stare elektrarne.