La Traviata je opera o resnični pariški kurtizani, ki je ljubila kamelije, saj v nasprotju z vrtnicami niso dražile njenih jetičnih pljuč. Foto: SNG Maribor
La Traviata je opera o resnični pariški kurtizani, ki je ljubila kamelije, saj v nasprotju z vrtnicami niso dražile njenih jetičnih pljuč. Foto: SNG Maribor
Giuseppe Verdi: La Traviata
Žalostno usodo kurtizane Marie Duplessis je najprej v romanu dama s kamelijami najprej popisal Alexandre Dumas mlajši. Foto: SNG Maribor
Giuseppe Verdi: La Traviata
Režiser opere La Traviata je Hugo de Ana, ki deluje na tako velikih odrih, kot so Nemška državna opera, Covent Garden ali milanska Scala. Foto: SNG Maribor
Giuseppe Verdi: La Traviata
Zadnja postavitev La Traviate v mariborski operi je doživela 101. ponovitev. Foto: SNG Maribor

Opero La Traviata, katere zadnja mariborska postavitev je doživela kar 101. ponovitev, je tokrat režiral znameniti Hugo de Ana - je tudi avtor scenografije in kostumov -, ki je glavne vloge dodelil Lani Kos in Olgi Fomičovi (Violetta Valery), Mariusu Mancei in Cosminu Ifrimu (Alfredo Germont) ter Robertu Servillu in Valentinu Enčevu (Giorgio Germont). V glavni vlogi Violette bo na ponovitvah opere 22. in 25. januarja ter 7. marca nastopila tudi Sabina Cvilak, slovenska operna pevka, ki vedno bolj navdušuje tudi mednarodno občinstvo.

Zgodba o aferi pariškega družabnega življenja
Italijanski romantični skladatelj Giuseppe Verdi (1813-1901) je opero La Traviata v hudi časovni stiski pisal na začetku petdesetih let 19. stoletja. Opera, katere krst je bil 6. marca 1853 v sloviti beneški operni hiši Teatro la Fenice, je bila ob svojem nastanku zelo aktualna. Naslanjala se je namreč na resnične dogodke, ki so v štiridesetih razburjali pariške moraliste in o katerih je v romanu Dama s kamelijami pisal tudi pisatelj Alexandre Dumas mlajši. Gre za zgodbo o razcepljenosti posameznika, ki se ne more odločiti, ali bi sledil nareku srca ali nareku družbenih konvencij in ki s svojim ravnanjem nenamerno in 'mimogrede' povzroči propad ljubljene osebe. Zgodbo je Verdi pospremil z glasbo, v kateri odmeva utrip družabnega življenja v salonih in plesnih dvoranah in ki obenem izraža globoke notranje stiske.

Kurtizana Marie Duplessis
Resnična dama, o kateri piše Dumas, je bila Marie Duplessis. V štiridesetih letih 19. stoletja je Duplessisova 'kraljevala' v pariškem družabnem življenju. Še ne dvajsetletna je že kot šivilja pritegnila marsikateri moški pogled, nato pa je postala kurtizana, naučila se je pisati in brati ter se je celo ukvarjala s književnostjo. Na njenem domu so se med drugim zbirali književniki in tako je srečala tudi svojega novega ljubimca Alexandra Dumasa mlajšega. Zvezo je prekinil, ko se je zadolžil, Marie pa je poslal pismo: "Draga Marie! Nisem dovolj bogat, da bi Vas ljubil, kakor bi Vas rad, niti dovolj reven, da bi bil ljubljen, kakor bi Vi želeli. Pozabiva oba - Vi neko ime, ki Vam mora biti nepomembno, jaz pa srečo, ki mi je postala nemogoča."
Notranje ministrstvo v skrbi za moralo ljudstva
Kljub razpadu zveze je kmalu kazalo, da bo Marie vendar užila pravo in predvsem dolgotrajno srečo. Poročila se je namreč z grofom Perrégauxom. Vendar pa so dolga leta življenja v pomanjkanju preveč načela dekletovo zdravje. Grof ji je res plačal enega najboljših zdravnikov tistega časa, vendar pa je Marie Duplessis leta 1847 umrla. Jetika je končala njeno komaj triindvajsetletno življenje. Že leto pozneje je Dumas izdal roman, ki tudi danes velja za njegovo najslavnejše delo. Roman je hitro zaslovel, kljub temu pa se je zapletlo, ko so ga hoteli postaviti na oder. Notranji minister je leta 1851 igro prepovedal zaradi nemoralnosti in šele Dumasov sporazum z vlado je igri odprl pot do občinstva. Drama Dama s kamelijami - Marie je ljubila kamelije, ki v nasprotju z vrtnicami s svojim skoraj neopaznim vonjem niso dražile njenih jetičnih pljuč - je premiero doživela februarja 1852, že leto pozneje pa je bila predstavljena tudi Verdijeva opera.

P. B.