Sezono, ki prinaša, osem vsebinsko, žanrsko in uprizoritveno raznolikih predstav za otroke, mlade in odrasle, je zasnovala še prejšnja umetniška vodja gledališča Ajda Rooss. To je na mestu umetniškega vodje nasledil gledališki režiser Mare Bulc.

Prva predstava sezone Severni sij. Erdman. je nastala v sodelovanju z Imaginarnim, zavodom za kulturno dejavnost. Gre za odrsko adaptacijo romana Draga Jančarja Severni sij iz leta 1984 v intermedijski site-specific uprizoritvi, ki se vpenja v zapuščeno industrijsko okolje Palače Cukrarna. Marca bo sledila razširjena postavitev uprizoritve v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma z naslovom Severni sij. Marjetica.

V okviru evropskega projekta Mapping v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Klajpeda iz Litve nastaja predstava Tunel. Tretja v ciklu predstav Mihe Goloba, ki raziskujejo snovno gledališče znotraj ustvarjalnih igrišč, tokrat močne podobe asociativnih in simbolnih vrednosti ustvarja ter umešča znotraj poligona svetlobe in teme ter s tem razprostira vprašanja strahu in poguma.

V okviru evropskega projekta Connect Up v režiji Varje Hrvatin nastaja interaktivni intermedijski eksperiment Da te ni sram. Hrbtenica uprizoritve je zasnovana kot novo (fiktivno) družbeno omrežje, v katero gledalci vstopajo sočasno z vstopom na predstavo. Predstava se bo hkrati odvijala na treh prizoriščih gledališča in je bila zasnovana na predhodnem režiserkinem raziskovanju sramu z mladostniki znotraj Gledališkega laboratorija LGL.

Kako okoljska problematika vpliva na rastlinske vrste
Izginjajoči svet v režiji Tina Grabnarja je dekonstrukcija ekološkega dokumentarca, ki nastaja v sodelovanju z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani. Predstava se z raziskovanjem povsem nove animirane forme aktualne okoljske problematike dotakne skozi perspektivno rastlin. Obstoj določenih ogroženih vrst, ki vplivajo na propad posameznih habitatov, bo ohranjala kot privid hologramske resničnosti s pomočjo tehnike ustvarjanja gledališke iluzije. Z njihovim ugledališčenjem bo skušala povečati občutljivost mladih gledalcev in v njih prebuditi odgovornost do narave.

Zadnja premiera v letu 2022 bo obogatila lutkotečni milje LGL-ja. Žogici Marogici iz leta 1955 in Sapramiški iz 1986 se v postavitvi Braneta Vižintina pridružuje osvežitev Male čarovnice Otfrieda Preusslerja iz leta 1976. Marionetna predstava se bo zgodila 55 let po tem, ko jo je v gledališču režiral in zasnoval Jože Pengov. Delo, prežeto s folklornimi elementi, ki se prepletajo s humornimi dialogi, odpira vprašanja o dobroti, njeni pomembnosti in pomenu. Na slednja se bo naslanjala tudi ustvarjalna ekipa, ki bo posegla v referenčni bazen te kanonske uprizoritve in ustvarila lutkovno predstavo za sodobnega gledalca.

Spomladi prihaja premiera fantazijskega prvenca pripovedovalke Špele Frlic Bleščivka, ki je leta 2021 izšel pri Mladinski knjigi. Predstavo bo režirala Maruša Kink.
Igralka Maja Kunšič pripravlja lutkovni asemblaž z naslovom Palčica, ki z elementi papirnatega gledališča in njenih animiranih avtorskih kolažev oživlja motive ene najtankočutnejših Andersenovih pravljic.

O povezavi moči in nasilja
Italijanski režiser Mateo Spiazzi pa bo skozi prizmo trenutnih vojnih razmer na evropskem ozemlju v tehniki predmetnega gledališča v predstavi Macbeth po motivih Williama Shakespearea prevpraševal aktualna vprašanja moči skozi uporabo sredstev zlorabe in nasilja.

Pod novim umetniškim vodstvom
Z začetkom sezone 2022/2023 je umetniško vodenje LGL-ja zaključila Ajda Rooss, ki je poleg prihajajoče sezone zasnovala tudi 16. mednarodni festival sodobne lutkovne umetnosti Lutke 2022. S septembrom je jo je nasledil Mare Bulc, ki režiral več kot 40 predstav v večini slovenskih poklicnih gledališč in sodeloval z mnogimi nevladnimi gledališkimi producenti v Sloveniji. Ustvarja tudi kot pisec. Njegova dela so bila predstavljena po Evropi in v ZDA. Za svoj štiriletni ciklus osmih povezanih predstav No History / Know History je bil leta 2006 nagrajen z nagrado zlata ptica Liberalne akademije, za "lutkovno predstavo brez lutk" po besedilu Nebojše Pop Tasića Kaj pa če... v produkciji Lutkovnega gledališča Maribor (LGM) pa je na Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije leta 2017 prejel nagrado za režijo.

Na stičišču tradicionalnih tehnik in eksperimentalnih uprizoritvenih poetik
V obeh osrednjih lutkovnih gledališčih v Sloveniji je v zadnjih letih pustil pečat z dramskimi in lutkovnimi predstavami, štirimi v LGL-ju in dvema v Lutkovnem gledališču Maribor. Deluje tudi kot pedagog in mentor pri več izobraževalnih platformah in vodi gledališke delavnice doma ter v tujini. Prav tako je deloval kot producent, najprej lastnih predstav v Zavodu No History, nazadnje pa kot vodja organizatorjev kulturno-umetniškega programa ljubljanskega Cankarjevega doma.

Ajda Rooss je umetniško vodstvo LGL prevzela leta 2013. Kot so zapisali v gledališču, je LGL pod njenim umetniškim vodstvom "z drzno vizijo, ki se je gibala na stičišču tradicionalnih lutkovnih tehnik in eksperimentalnih uprizoritvenih poetik, postalo eno najbolj produktivnih, emancipatornih in dovršenih gledališč v Sloveniji in tudi v Evropi". Dodali so, da o umetniški kondiciji gledališča tega obdobja pričajo mnoga priznanja in nagrade ter številna gostovanja na referenčnih lutkovnih festivalih po vsej Evropi.

V sezoni 2022/2023 se osmim vsebinsko, žanrsko in uprizoritveno raznolikim predstavam za otroke, mlade in odrasle se pridružujeta dve – 410 km Filipa Mramorja in Razmetana soba Klemena Kovačiča – znotraj osveženega programa BiTeater, programske sheme, ki mladim avtorjem omogoča prvo profesionalno avtorsko snovanje in raziskovanje znotraj širokega polja sodobne lutkovne umetnosti.