OPERA O ŽIVLJENJU IN SMRTI

Premiera Atlantskega cesarja

Pod režijskim vodstvom Gregorja Horresa so v ljubljanski Operi premierno izvedli komorno opero Atlantski cesar.

Enodejanko je češki skladatelj Viktor Ullmann napisal med internacijo v koncentracijskem taborišču Terezin, kjer je delo o moči, smrti, življenju in ljubezni hotel tudi premierno uprizoriti, a je opera svojo krstno izvedbo doživela šele leta 1975. V glavnih vlogah nastopajo Sotir Spasevski, Juan Vasle, Franc Javornik, Andrej Debevec, Dejan Vrbančik, Alenka Gotar in Zdenka Gorenc, dirigira pa Marko Gašperšič.

Ljudje večji od smrti
Opera v središče postavi cesarja, ki verjame, da smo ljudje večji od smrti. Smrt se zato upre in odreče ljudem svoje “usluge”, zato v cesarstvu nihče več ne umre. Na koncu ni zmagovalca niti poraženca, saj cesar, ki je nadčasovni dvojnik Adolfa Hitlerja in ki sproži vojno vseh proti vsem, roti smrt, da spet začne delati. Da pristane, vendar pod pogojem, da bo prvi, ki ga vzame s sabo, prav cesar Überall.

Upanje na premiero v taborišču
Prav zato, ker so nacisti v taborišču ugotovili, da opera ironično in kritično prikazuje sistem diktature, kot so ga želeli uvesti po celem svetu, so izvedbo opere prepovedali. Nekaj časa je Ullmann upal, da mu bo to uspelo, saj je v taborišču deloval v skupini, ki je bila zadolžena za aktivnosti v prostem času.

Poleg njega so bili v njej tudi skladatelji Hans Krása, Pavel Haas, Gideon Klein, Karel Reiner in František Domažlický in Petr Kien, ki je za Atlantskega cesarja napisal libreto. Ullmann konca vojne, med katero je napisal kar nekaj svojih del, ni dočakal, saj so ga premestili v Auschwitz, kjer je leta 1944 umrl.

Navdiha nista iskala v taborišču
Režiser ljubljanske predstave Gregor Horres ter scenografka in kostumografka Kirsten Dephoff pa navdiha nista iskala v taboriščih. Horres ni v uprizoritvi uporabil ničesar, kar bi spominjalo na taborišče, v postavitev je vključil le zvočnik, ki je zaprtim predstavljal edini vir in stik z zunanjim svetom. Vlogo zvočnika bo odpel Juan Vasle, glas, ki na koncu uprizoritve skozi zvočnik cesarju pove, kaj je storil, pa bo na premieri interpretiral Marko Simčič.

Pravljični kostumi, ekspresivna maska
Kostumi Kirsten Dephoff v današnjem času delujejo pravljično in abstraktno, dopolnjuje pa jih še maska Branka Brzina. Scena, postavljena na odru ljubljanske Opere, bi lahko bila kjer koli, saj je Dephoffova kot izhodišče vzela ena sliko, ki jo spreminja glede na situacije.

Še vedno, ali spet, aktualna tema
Libreto je poslovenil umetniški vodja SNG Opera in balet Ljubljana Borut Smrekar, ki se je za postavitev Atlantskega cesarja odločil, ker gre za aktualno temo, pri nas malo znana slog in obdobje, opera pa povrh vsega spada med repertoarne opere 20. stoletja.