Znamenita pot v Jajce predstavlja enega najvznemirljivejših dogodkov v času slovenske nacionalne zgodovine. Izhodišče za Pot v Jajce, predstavo o času, ki je minil, a njegove sledove čutimo na vsakem koraku, so bili dokumenti – dnevniški zapiski Edvarda Kocbeka iz Tovarišije in Listine, ki odpirajo vprašanja temeljnih človekovih vrednot, danes izločenih iz javnega diskurza in vsakdanjega sveta, ter Pasijon po Kocbeku Iva Svetine. Premiera se je v Novi Gorici že zgodila, jeseni pa se seli še v SNG Drama ljubljana.
Boj proti apatiji
Temeljni naboj predstave, ki so jo napisali Sebastijan Horvat, Andreja Kopač in Eva Nina Lampič, je usmerjen proti "vseenosti", proti poziciji, da ni mogoče ničesar več spremeniti. Uprizoritev verjetno ne bo všeč vsem, so sprijaznjeni ustvarjalci, ki niso skušali samo obujati preteklosti naroda, ampak mu tudi ponuditi razmislek za prihodnost.
Predstava v treh dejanjih ne želi poveličevati Jugoslavije in partizanstva, nam pa "Jugoslavija lahko pove pametne stvari o času, ki ga danes živimo", poudarja režiser Sebastijan Horvat. S predstavo želijo "popljuvane" besede, kot so tovariš, revolucija, utopija in komunizem, rehabilitirati in ideje za njimi predstaviti na svež način.

Pri Poti v Jajce sodelujejo dramaturginja Andreja Kopač, lektor Srečko Fišer, scenografka Petra Veber, kostumografka Belinda Radulović, avtor glasbe Drago Ivanuša, avtor videa Nejc Saje, koreografinji Jana Menger in Leja Jurišič, oblikovalca luči Milan Podlogar in Petra Veber ter asistentka režiserja Eva Nina Lampič. Igralsko zasedbo sestavljajo Uroš Fürst, Gregor Baković, Marko Mandić, Miha Nemec, Boris Mihalj, Vojko Belšak, Aljaž Jovanović, Aljoša Ternovšek, Ivo Barišič, Radko Polič Rac, Anja Bornšek, Leja Jurišič, Jana Menger, Teja Reba in Nataša Živković.

A. J.