Foto:
Foto:
Oblika mize

Edgarjeva dela so angažirana besedila o aktualnem družbenem in političnem dogajanju iz novejše zgodovine, pa naj gre za omejevanje pravic posameznika, kolonializem, neofašizem, ekologijo, prehod v tržno ekonomijo, naraščajoče nasilje, politične zapore, feminizem, socialno problematiko, vpletenost politike v pornografijo in trg belega blaga, jedrsko razorožitev, mirovna pogajanja ali pa spremembo političnih sistemov.

Trilogija o novi Evropi
Tako je tudi z Obliko mize - ta z dramama Binkošti in Jetnikova dilema tvori trilogijo o formiranju nove Evrope - ki obravnava družbene in politične spremembe po padcu berlinskega zidu in po razpadu Sovjetske zveze.

Edgar v Obliki mize zarisuje demokratizacijske procese, ki so se konec 80. let odvijali v Vzhodni Evropi. Ta konkretni družbenopolitični okvir - v katerem je združil dogajanja in procese različnih vzhodnoevropskih držav – mu služi za to, da je pod drobnogled postavi politike: stare oblastnike, ki jih je kolesje zgodovine povozilo, in tiste, ki so se še pravočasno kameleonsko prilagodili novemu sistemu, ter ljudi, ki oblast šele prevzemajo, se šele »levijo« v politike.

Le vreme se je spremenilo
O tej preobrazbi, ki je glavna tema drame, je režiser uprizoritve Dušan Jovanović zapisal: "Ko se zgodi prehod iz enega v drugi sistem, človek misli, da se je porušil svet, pa se je le vreme spremenilo; vse ostane isto, hiša, drevesa, ljudje, le letni čas je drug."

Delo je v slovenščino prevedla Tina Mahkota, poleg režiserja Dušana Jovanoviča pa so jo oblikovali še kostumografka Bjanka Adžić Ursulov, scenografka Sanja Jurca, avtor glasbe Drago Ivanuša in igralci Miha Nemec, Radoš Bolčina, Bine Matoh, Alida Bevk ter drugi.