Drama Slawomira Mrožka govori o mladeniču, ki ga mati zapre v sobo, ga sili igrati violino in za vrati posluša njegovo igranje.

Nikoli pretrgana popkovina
Mati je mladeničeva edina publika. Zato si ta izsanja domišljijski svet samopotrditve in maščevanja. Zaživi v namišljenem svetu, v katerem pridobi genialnost Paganinija, postane priznan virtuoz in išče resnico v umetnosti. Vendar pa kmalu spozna, da je umetnost v primerjavi z življenjem krhka in da resnice v njej ni moč najti.

Moški in ženski princip
Posledica tega spoznanja je, da mladenič opusti igranje. Resnico prične iskati v življenju samem, ob tem pa posredno spozna, da je moški le orodje ženskosti, večno odvisen od ženskega principa, saj je ženska začetek življenja. Spozna, da je identiteta moškega vedno nekakšna sublimacija, igra z nadomestnimi kulturnimi objekti ali pa le povzročanje tuje smrti in tujega življenja, medtem ko imajo ženske monopol nad večno in edino resnico življenja.

Zato gre v dosledno osvoboditev od ženskega principa, v ukinitev svoje izvorne nedolžnosti, nevednosti. Odloči se za umik v lastno smrt. V edino njemu prepuščeno identiteto ... .

Ansambel HNK-ja iz Varaždina
Kruto dramo o sprevrženosti sodobnih medčloveških odnosov je režiral Petar Veček, ki se je podpisal tudi pod scenografijo. Za kostumografijo je poskrbela Ingrid Begovič, na odrske deske pa bodo stopili Stojan Matavulj, Darko Plovanić, Zvonko Zečević, Vesna Stilinović, Beti Lučić in Zdenko Brlek.

Zrcalo življenja
Predstava Klavnica je bila v SNG Maribor v režiji Voje Soldatoviča uprizorjena v sezoni 1978/79. Takrat je dramaturg uprizoritve Tone Partljič o besedilu zapisal: "Čeprav je res, da je Klavnica izredno spretno napisano dramsko delo, se zdi, da je vendar nekaj več in da po svoje izpolnjuje poslanico gledališke umetnosti: življenju drži zrcalo."

Pisec satir in grotesk
Poljski dramatik Mrožek je pisec satir in socialnokritičnih grotesknih dram v nadrealističnem slogu. V njih slika trpljenje posameznika in manjših skupin, predvsem intelektualcev zaradi nasilnega totalitarizma. Med najbolj znane drame se uvrščajo Slon, Tango, Policija in Emigranta.