Osrednje slovensko dramsko gledališče se je Korunu poklonilo ob predstavi Kralja Leara Williama Shakespearja, ki ga je na veliki oder SNG Drame v sezoni, ki poteka, postavil prav on. Foto: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan
Osrednje slovensko dramsko gledališče se je Korunu poklonilo ob predstavi Kralja Leara Williama Shakespearja, ki ga je na veliki oder SNG Drame v sezoni, ki poteka, postavil prav on. Foto: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan
V Mestnem gledališču Ljubljanskem so na oder postavili dramatizacijo Nobokove Lolite, v kateri je nastopal tudi letos umrli igralec Slavko Cerjak. Foto: MGL/Miha Fras
V predstavi Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem nastopa 19 igralcev, glavne tri vloge pa zasedajo Veronika Drolc v vlogi Katice, Marko Mandić v vlogi grofa Strahlskega in Petra Govc v vlogi plemkinje Kunigunde. Pod dramaturgijo se je podpisal Jan Jona Javoršek, kostume pa je zasnoval Leo Kulaš. Foto: SNG Drama Ljubljana
Pisec humorističnih besedil Marko Pokorn in režiser ter igralec Boris Kobal sta združila moči – in nastala je politična satira Kdo vam je pa to delu. Politična satira Marka Pokorna o vodoinštalaterju Jošku Duši v podobi Borisa Kobala in v režiji Jaše Jamnika je začela sezono Café Teatra. Foto: Cankarjev dom

Če začnemo kar z Borštnikovim srečanjem, ki naj bi bil lakmusov papir slovenskih odrskih postavitev, potem velja za nesporno zmagovalko leta predstava Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem v izvedbi ljubljanske Drame. Režiserju zmagovalne uprizoritve Francoisu-Michelu Pesentiju je predstava, nagrajena z veliko nagrado 43. Borštnikovega srečanja, katere avtor je klasični nemški književnik Heinrich von Kleist, prinesla tudi nagrado za najboljšo režijo. Za vlogi v predstavi sta bila nagrajena Veronika Drolc, ki je odigrala Katico, in Marko Mandić za vlogo Friderika Wetterja, grofa Strahlskega.

Na letošnjem Borštnikovem srečanju je slavil še Janko Petrovec, ki je za vlogo Semjona Semjonoviča Podsekalnikova v predstavi Samomorilec v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča Trst prejel eno izmed petih enakovrednih igralskih nagrad. Preostali dve sta prejela Jernej Šugman za naslovno vlogo v Titu Androniku in Tadej Toš za vlogo Jeana v predstavi Nosorogi v izvedbi Drame SNG Maribor.

Gledališče s političnim prizvokom
Vsekakor je ena izmed bolj, če ne kar najbolj, odmevnih predstav Raztrganci/Učenci in učitelji Mateja Bora, ki jo je režiral Sebastijan Horvat. Predstava se v režiserjevem duhu nikakor ne izogne politični konotaciji, ki jo že glede na svojo izvorno držo nosi s seboj. Raztrganci so bili napisani med drugo svetovno vojno kot t. i. agitka oziroma partizanska igra v treh dejanjih, kar pomeni, da že od vsega začetka v sebi nosi močan političen ton. Vsekakor aktualna postavitev Raztrgancev močno vpliva na čustva gledalca, pri čemer pa se ni mogoče otresti sporočila, ki ga nosi. Vprašanje je le, če sicer dobra predstava v pravi smeri izkorišča čustveni naboj?

Iz Španije v Slovenijo
Med tiste težje pričakovane predstave, ki smo jih v letu 2008 lahko uzrli na slovenskih odrih, sodi še eden iz niza spektaklov Tomaža Pandurja, Barok. Predstava je premiero doživela v španski prestolnici, v slovenski prestolnici pa je Barok premiero doživel na začetku septembra – in v Križankah se je zopet kar trlo obiskovalcev.

Tri premiere ene predstave
Še ena izmed težko pričakovanih in precej pompozno oglaševanih predstav je Shakespearjev Vihar v postavitvi 'prekaljenega režijskega mačka' Vena Tauferja, ki je nastal v koprodukciji SMG-ja Ljubljana, Cankarjevega doma in SSG-ja iz Trsta. A si Vihar ne glede na sodelujoče ni prislužil pohvalnih kritik, k čemur je veliko pripomogla scena v zasnovi enega izmed treh Janezov Janš (nekdaj Žiga Kariž), ki je dobesedno zavzela celoten oder, obenem pa je bila prav kronično neizkoriščena. Videoinštalacija grenkega priokusa in neestetskega učinka ni popravila. Poleg tega se zdi, kot da je ustvarjalcem nekako zmanjkalo časa oziroma so bile mnoge vloge iz prejšnjih Tauferjevih predstav prenesene v to igro.

In tako je spektakel leta ostal nekaj, kar je popolnoma razočaralo; tudi zato, ker so bili songi v priredbi Andreja Rozmana – Roze brez humorja, in predvsem zato, ker je ena izmed najbolj pravljičnih Shakespearjevih dram postala nekakšen smetnjak naplavnin morja, Prospero pa premalo močan, da bi jih ukrotil.

Spodaj si lahko ogledate utrinke iz predstav po našem izboru, ki so zaznamovale gledališke odre leta 2008.

Lejla Švabić

Kot je povedal Tomaž Pandur, je predstava Barok prelomnica njegove kariere tudi zato, ker v njej igrata Španca Blanca Portillo in Asier Etxeandía. Sicer pa je reinterpretacija romana Nevarna razmerja francoskega pisatelja Choderlosa de Laclosa in drame Kvartet Heinerja Müllerja zasnovana na minimalističnih temeljih, a je vendarle učinkovala naslovu primerno - baročno razkošno, tudi zaradi razkošne kostumografije Angeline Atlagić in glasbe dueta Silence. Foto: El Pais
Dušan Jovanovič je Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni napisal leta 1972, za izhodišče pa je vzel commedio dell΄arte neznanega pisca z naslovom Tije rogonosci. Plejboji so bili napisani na krilih seksualne revolucije in pomladi '68, a tudi pod vplivom razmer v takratni Jugoslaviji, na katere se je odzvala takrat najmlajša generacija ustvarjalcev. V tokratni postavitvi, ki jo je režiral mlad režiser Jaka Andrej Vojevec, nastopajo Uroš Fürst, Barbara Cerar, Boris Mihalj, Iva Babić, Jose, Aljaž Jovanović, Klemen Slakonja, Zvezdana Mlakar, Gašper Jarni in Vanja Plut. Foto: SNG Drama Ljubljana
Raztrganci (tudi Gegenbanden) so bili pripadniki posebnih oboroženih skupin nemške varnostne policije in gestapa za boj proti manjšim partizanskim skupinam in odkrivanje njihovih sodelavcev med prebivalstvom med letoma 1942 in 1944. Pri tem se protagonisti lotavajo vprašanj o Bogu, prihodnosti lepšega jutri, ideologiji in veri v samega sebe. Po režiserjevih besedah je glavni naboj predstave vera v utopijo, kajti danes živimo v svetu, ki ne privoljuje v utopijo ali iluzijo, da je ta celo izgnana in da solidarnost ter humanost postajata izpraznjena pojma, edina današnja vrednota pa je po Horvatovem mnenju korist. Foto: Cankarjev dom
Gospodična Julija velja za najbolj znano in tudi največkrat uprizarjano dramo iz zgodnjega, naturalističnega obdobja kontroverznega dramatika Avgusta Strindberga. Režiserko Matejo Koležnik je skupaj z ekipo ustvarjalcev v procesu dela zanimalo, kaj nam lahko besedilo, ki je pred več kot 120 leti sprožalo tako šokantna vprašanja in polemike o ženski psihi, njeni seksualnosti in emancipaciji v odnosu med socialno različnima partnerjema, spregovori o današnjem času. Foto: Prešernovo gledališče Kranj
Eugene Ionesco velja za enega izmed vodilnih predstavnikov drame absurda, kjer celotno dogajanje razpada na delce. Verjetno je njegova najbolj znana drama Plešata pevka, kjer se ukvarja z jezikom. In če gre pri Plešasti pevki za dekonstrukcijo, razbitje jezika, gre pri Nosorogih za hrup in nerazumljive zvoke, ki preglasijo govorjeno besedo. Osrednji lik Nosorogov je uradnik Bérenger, ki izgublja voljo do življenja in se vse pogosteje predaja pijančevanju. Nekega dopoldneva se v kavarni sreča s prijateljem Jeanom; njun pogovor o nesmiselnosti Bérengerjeve melanholije zmoti mimohod nosoroga. Foto: Sng Maribor
V predstavi Vihar, ki je doživela kar tri premiere (v Mariboru, Trstu in Ljubljani), so nastopili Peter Boštjančič, Kristijan Ostanek, Robert Prebil, Matej Recer, Matevž Biber, Sandi Pavlin, Nejc Ropret, Davor Herga, Boris Kos, Ivan Peternelj, Dario Varga, Ivan Godnič, Sebastijan Starič, Maša Tiselj, Uroš Maček, Lara Komar in Dušan Teropšič, na odru pa so se jim pridružili tudi baletniki Opere in baleta SNG Maribor. Foto: Cankarjev dom
Shakespearjeva igra Milo za drago se dogaja na Dunaju, kjer je kljub strogim zakonom, ki predpisujejo celo smrtno kazen za vsakršno nemoralo in razvrat, življenje zmeraj bolj razpuščeno in razuzdano, saj teh zakonov že dolgo nihče ne upošteva. V predelavi, kot si jo je zamislil režiser Sebastijan Horvat, se znova kažejo jasni namigi na trenutno politično situacijo in skozi to tudi njihova kritka. Sama predstava pa kljub občutku kaosa, ki ga povzroča scena Petre Veber, a hkrati s tem omogoča izrabo celotnega odra in njegovo razmejitev v različne prostore, deluje kot celota, na trenutke morda malce razvlečena. Foto: MGL
Po uspehu muzikalov Kabaret in Goslač na strehi se je češki režiser Stanislav Moša lotil režije še enega muzikala Sugar - nekateri so za vroče. Ustvarjalci so se sicer opirali na istoimenski film, le da tokrat glavna igralka Jana Zupančič ostaja Jana in ne postane Marilyn. Poleg Jane Zupančič nastopajo še Uroš Smolej, Gregor Gruden, Janez Starina, Jette Ostan Vejrup, Gregor Čušin, Jožef Ropoša in drugi. Foto: MGL
Predstavo Intimni dnevnik Fride Kahlo sta na podlagi slikarkinih dnevniških zapisov in pisem ustvarili Slavenka Milovanović Pregelj in Ivana Vujić, ki je delo tudi režirala, prevedel pa ga je Janez Bostič. V glavni vlogi nastopata Milada Kalezić in Nataša Matjašec, poleg njiju pa tudi Miloš Battelino kot Diego Rivera, Mateja Pucko, Mirjana Šajinović, Bojan Maroševič, Barbara Jakopič Kraljevič, Nejc Ropret, Matija Stipanič, Iztok Bevk, Viktor Meglič, Bojan Koletnik ter plesalci baletnega ansambla s koreografijo Valentine Turcu. Foto: Sng Maribor
Dogajanje v Lorcovi drami Hiša Bernarde Alba, ki so jo uprizorili v celjskem gledališču, (1936) poteka na španskem podeželju. Oblastni in ukazovalni ženski Bernardi Alba je umrl mož, ona pa ostane sama s petimi hčerami. Hčere, ki so vse godne za možitev, zapre v hišo in jim ukaže tradicionalno dolgoletno žalovanje. V mladih ženskah vre življenje in želja po moškem, vendar se materi ne upajo upreti. Najstarejša hči Angustias se bo poročila z mnogo mlajšim Pepom Romanom, ki jo bo vzel le zaradi denarja. Najmlajša Adela se edina upira materi in se ponoči na skrivaj dobiva z Angustiasijinim zaročencem. Foto: SLG Celje
Še eden izmed 'gledaliških zapletov': po premieri in reprizi v Anton Podbevšek teatru so predstavo Requiem ali Otrok, ki je ustvaril svet, pri ustvarjanju, katere je sodelovala stalna ekipa režiserja Jerneja Lorencija, umaknili s sporeda. Predstava po besedah vodje novomeškega gledališča Matjaža Bergerja ni ustrezala umetniškim zahtevam njegovega gledališča, ustvarjalci pa se s tem ne strinjajo. Gledalci, ki bi presodili, kdo ima prav, pa nimajo priložnosti, da bi predstavo videli. Foto: APT
Muzikal, ki govori o ljubezenski zgodbi med Dannyjem in Sandy, je bil leta 2006 prvič v slovenščini predstavljen v Šentjakobskem gledališču v koreografiji Mojce Horvat in z besedili ter songi, ki jih je prevedel Andrej Rozman - Roza. Za novo postavitev so po besedah scenografa in organizatorja predstave Boštjana Trohe razširili zasedbo, tako da bo v Tivoliju nastopilo okoli 40 igralcev in plesalcev. Foto: MMC RTV SLO
Humor, družbenopolitični angažma, razmišljanje o človekovih vrednotah so v enaki meri navzoči v tekstu Samomorilec Nikolaja Robertoviča Erdmana, ki ga je režiser Eduard Miler postavil na oder z vso pronicljivostjo svoje gledališke estetike. Satirična komedija moskovskega dramatika ima emblematično zgodbo, je parabola o določenem času in družbi, o zgodovini države, o položaju umetnikov in o odnosu politike do angažirane umetniške govorice. Foto: SSG Trst