Če začnemo kar z Borštnikovim srečanjem, ki naj bi bil lakmusov papir slovenskih odrskih postavitev, potem velja za nesporno zmagovalko leta predstava Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem v izvedbi ljubljanske Drame. Režiserju zmagovalne uprizoritve Francoisu-Michelu Pesentiju je predstava, nagrajena z veliko nagrado 43. Borštnikovega srečanja, katere avtor je klasični nemški književnik Heinrich von Kleist, prinesla tudi nagrado za najboljšo režijo. Za vlogi v predstavi sta bila nagrajena Veronika Drolc, ki je odigrala Katico, in Marko Mandić za vlogo Friderika Wetterja, grofa Strahlskega.

Na letošnjem Borštnikovem srečanju je slavil še Janko Petrovec, ki je za vlogo Semjona Semjonoviča Podsekalnikova v predstavi Samomorilec v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča Trst prejel eno izmed petih enakovrednih igralskih nagrad. Preostali dve sta prejela Jernej Šugman za naslovno vlogo v Titu Androniku in Tadej Toš za vlogo Jeana v predstavi Nosorogi v izvedbi Drame SNG Maribor.

Gledališče s političnim prizvokom
Vsekakor je ena izmed bolj, če ne kar najbolj, odmevnih predstav Raztrganci/Učenci in učitelji Mateja Bora, ki jo je režiral Sebastijan Horvat. Predstava se v režiserjevem duhu nikakor ne izogne politični konotaciji, ki jo že glede na svojo izvorno držo nosi s seboj. Raztrganci so bili napisani med drugo svetovno vojno kot t. i. agitka oziroma partizanska igra v treh dejanjih, kar pomeni, da že od vsega začetka v sebi nosi močan političen ton. Vsekakor aktualna postavitev Raztrgancev močno vpliva na čustva gledalca, pri čemer pa se ni mogoče otresti sporočila, ki ga nosi. Vprašanje je le, če sicer dobra predstava v pravi smeri izkorišča čustveni naboj?

Iz Španije v Slovenijo
Med tiste težje pričakovane predstave, ki smo jih v letu 2008 lahko uzrli na slovenskih odrih, sodi še eden iz niza spektaklov Tomaža Pandurja, Barok. Predstava je premiero doživela v španski prestolnici, v slovenski prestolnici pa je Barok premiero doživel na začetku septembra – in v Križankah se je zopet kar trlo obiskovalcev.

Tri premiere ene predstave
Še ena izmed težko pričakovanih in precej pompozno oglaševanih predstav je Shakespearjev Vihar v postavitvi 'prekaljenega režijskega mačka' Vena Tauferja, ki je nastal v koprodukciji SMG-ja Ljubljana, Cankarjevega doma in SSG-ja iz Trsta. A si Vihar ne glede na sodelujoče ni prislužil pohvalnih kritik, k čemur je veliko pripomogla scena v zasnovi enega izmed treh Janezov Janš (nekdaj Žiga Kariž), ki je dobesedno zavzela celoten oder, obenem pa je bila prav kronično neizkoriščena. Videoinštalacija grenkega priokusa in neestetskega učinka ni popravila. Poleg tega se zdi, kot da je ustvarjalcem nekako zmanjkalo časa oziroma so bile mnoge vloge iz prejšnjih Tauferjevih predstav prenesene v to igro.

In tako je spektakel leta ostal nekaj, kar je popolnoma razočaralo; tudi zato, ker so bili songi v priredbi Andreja Rozmana – Roze brez humorja, in predvsem zato, ker je ena izmed najbolj pravljičnih Shakespearjevih dram postala nekakšen smetnjak naplavnin morja, Prospero pa premalo močan, da bi jih ukrotil.

Spodaj si lahko ogledate utrinke iz predstav po našem izboru, ki so zaznamovale gledališke odre leta 2008.

Lejla Švabić