Skupina se je s svojim slogom, ki temelji na prepletanju plesa in gledališča, trivialnega in mističnega ter na spoju spektakularnega plesa in psihološkega preizpraševanja, uveljavila po vsej Evropi. V Cankarjevem domu je v letu 2008 že navdušila z drugo predstavo iz izjemno uspešne trilogije Le Jardin, Le Salon in Le Sous Sol.

Prenovljena zasedba
Tokrat prihaja s prenovljeno zasedbo in povsem novo plesno-gledališko uprizoritvijo 32 rue Vandenbranden. Znajdemo se v majhni, izolirani gorski skupnosti, v zavetju trhlih premičnih hišic (eden izmed navdihov za uprizoritev je bil film Balada o Narajami Šoheja Imamure, ki prav tako upodablja odročno gorsko skupnost), v kateri se mladi prebivalci spoprijemajo z lastno osamljenostjo. Notranjo stabilnost izgubljajo zaradi strahu pred nečim, kar obstaja v njih samih, zaradi česar ostajajo ujetniki lastne osamitve.

"Novi člani zasedbe so pretežno zelo mladi; želeli smo se ukvarjati s psihološko navlako, ki lahko obremenjuje mlade, celo tiste, ki se navidezno popolnoma svobodno udejanjajo, saj jim je uspelo pretrgati družinske vezi, prekiniti nasledstvo ali se osvoboditi kulturne opredeljenosti. Na odru se v daljavi vidi zelena dolina, a protagonistom je nikoli ne uspe doseči, nekoga čaka celo hujša usoda," je zapisal Franck Chartier.

Po koncu predstave je sledil pogovor z ustvarjalci, ki ga je vodila Nataša Živkovič.