Ostal bo brezplačno dostopen v zvočni knjižnici na spletni strani gledališča. Nadaljevanja bodo objavljena vsako sredo do prvega tedna v aprilu.

Dane Zajc je slovensko književnost zaznamoval že s pesniškim prvencem Požgana trava (1958), ki ga je določal izvirni jezik, temelječ na bogati metaforiki. Velja za enega osrednjih likov slovenske dramatike, v katero je vpeljal izvirni model poetične drame. Foto: BoBo
Dane Zajc je slovensko književnost zaznamoval že s pesniškim prvencem Požgana trava (1958), ki ga je določal izvirni jezik, temelječ na bogati metaforiki. Velja za enega osrednjih likov slovenske dramatike, v katero je vpeljal izvirni model poetične drame. Foto: BoBo

Z zvočno uprizoritvijo igre Kalevala v SNG Drama Ljubljana nadaljujejo program platforme Zvočne drame, ki je zaživela na začetku sezone 2020/21 z uprizoritvijo Zajčeve drame Otroka reke.

Izrazita pesniška retorika
Po besedah dramaturginje Eve Kraševec je Kalevala poleg Otroka reke eno najbolj pesniških dramskih besedil Daneta Zajca. Dramsko govorico protagonistov zaznamuje izrazita pesniška retorika, zaradi katere to igro literarna znanost umešča v slovensko poetično dramo, ki pravzaprav najbolj točno definira specifiko Zajčevih iger, čeprav sam ni privolil v tovrstno kategorizacijo.

Sorodna novica Zajčeva Otroka reke kot uvod v Zvočne drame: "Nikjer ni odrešitve za človeka"

Kalevale, ki je stoletja nastajala med ljudstvi in plemeni severnofinskih pokrajin ter se kot ustno izročilo ohranjala vse do druge polovice 19. stoletja, ko je gradivo zbral ter v obliki 52 spevov oziroma 22796 verzov zapisal zdravnik in filozof Elias Lönnrot, Dane Zajc ni prepesnil dobesedno. Jemal jo je predvsem kot izhodišče za razvoj lastne pripovedi.

Odmaknil se je od izvorne strukture tega epa
Prav tako se je avtor, kot meni dramaturginja, v drami odmaknil od izvorne strukture tega epa, v kateri se izmenjavata dva pevca, s to posebnostjo, da drugi poje variacije na teme prvega ter s tem ustvarja paralelne vsebine istih pripovedi. Pesnik, dramatik, esejist in mladinski pisatelj je za besedilo leta 1986 dobil Grumovo nagrado.

Kalevalo so v studiu ljubljanske Drame prebrali in posneli Nejc Cijan Garlatti, Saša Tabaković, Zvone Hribar, Barbara Cerar, Bojan Emeršič in Silva Čušin. Oblikovalka govorne podobe je bila Tatjana Stanič, snemalec, montažer in avtor glasbe je bil Jurij Alič.

S platformo Zvočne drame želijo v SNG Drama Ljubljana ustvariti zvočno knjižnico dramske klasike, ki bo na voljo vsem zainteresiranim poslušalcem, od strokovne javnosti do ljubiteljev slovenske dramatike, pa tudi ranljivim skupinam.

Dramo Kalevala so v eter popeljali tudi na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars. Nastala je v režiji Magde Lapajne. Igro so na Arsu uvrstili v ciklus radijskih iger, posnetih po besedilih, nagrajenih z Grumovo nagrado.