Zagotovo ni naključje, da to popularno Verdijevo odrsko-glasbeno delo sodi med največkrat uprizorjena na slovenskih opernih odrih, kot ugotavlja tudi Simon Krečič, umetniški vodja mariborske opere:

"Po koronskem obdobju smo se odločili za najbolj znane naslove, ker smo hoteli znova privabili občinstvo v naše gledališče v čim večjem številu. Po odprtju smo uprizorili 'Carmen', nadaljevali s 'Carmino Burana', zdaj pa je na vrsti še 'Rigoletto', ki zagotovo sodi v sam vrh operne literature. Gre za opero iz Verdijevega srednjega zrelega obdobja, ki je po glasbeni plati ena najbolj dovršenih. Tudi libreto je mojstrovina, ki ponuja poglobljeno psihologijo glavnih likov. Zelo sem vesel, da smo to delo postavili na mariborski oder. Predvsem pa sem vesel, da imamo tako kakovostne interprete, tako na odru kot pod njim. Obetamo si en lep večer oziroma lepo predstavo."

Izmed skupno 24 slovenskih uprizoritev Rigoletta jih polovica odpade na Maribor, aktualno, že trinajsto uprizoritev pa podpisuje režiser Pier Francesco Maestrini.

"Lahko bi rekli, da je režija nekoliko drzna. Režiser je hotel pokazati ekstreme glavnih likov. Na primer lahkoživost vojvode mantovskega kot tudi poudarjena čustva, kot so prevara, ljubosumje in razočaranje. Celo tam, kjer je glasba nežnejša, se poslužuje eksplicitnosti prizorov. Kar zadeva zgodbo, je ta umeščena v zgodovinski okvir, hkrati pa je izkoristil vse sodobne režijske prvine, kot so svetlobni efekti in videoprojekcije. Zato ne govorimo o stari ali zaprašeni predstavi, temveč o restavriranem in osveženem izdelku. Gre za estetsko zelo lepo predstavo," je še povedal Simon Krečič.

Sofisticirana muzikalnost, poglobljena dramatičnost oziroma tragičnost in tako rekoč ljudska spevnost te Verdijeve opere so najočitnejši razlogi za njeno izredno priljubljenost, ki ne pojenja niti po 170 letih po njeni prvi izvedbi. Že trinajsto uprizoritev v mariborski operi je podpisal režiser Pier Francesco Maestrini. Predstava je predvsem klasična, a vsebuje nekaj primesi sodobnih režijskih konceptov. Mizanscena Juana Guillerma Nove in kostumi Luce dall'Alpija se spogledujejo z bohotnim obdobjem italijanske renesanse. Primerno temu so zgodba in kostumi uvrščeni v tisti čas.

"Težko bi pojasnil, čeprav je zgodba uvrščena v avtentičen zgodovinski čas. Ne gre za klasično operno režijo, čeprav boste na odru videli vso lepoto italijanske renesanse. Navdih za scenografijo je bil Pallazo del Te iz Mantove, kjer se zgodba dogaja, in tudi kostumi so iz tistega časa. S celotno ustvarjalno ekipo smo se trudili pripraviti intenzivno gledališko izkušnjo, ki raziskuje temačne vidike tega obdobja in grozodejstva, ki so si jih privoščili lascivni in nasilni tiranski oblastniki. Na primer Federico II. Gonzaga, v operi je to vojvoda mantovski, je bil zelo nasilen. 14-letni Galeazzo Sforza je že pri 14 letih ubil žensko, samo da bi pokazal, da lahko. To so bili ljudje, ki so menili, da so nad vsemi in nad zakoni. Verdi je opero zasnoval po Hugojevi drami Kralj se zabava. Ker je imel težave s cenzuro, je lik kralja zamenjal z vojvodo. Ta je v operi ohranil vse kraljeve značilnosti. Posebej smo se posvetili dvojnosti duše naslovnega junaka, ki je po eni strani izjemno zlobna, saj je bil to edini način, da je invaliden človek v tistem času lahko preživel, na drugi strani pa spoznavamo njegovo očetovsko ljubečo dimenzijo," je o režijski zasnovi povedal Maestrini.

Opera ponuja psihološko poglobljeno "branje" trikotnika glavnih protagonistov – razuzdanega vojvode mantovskega, grbastega dvornega norca Rigoletta in njegove hčerke Gilde, ki zapade ljubezenskim čarom nestanovitnega vojvode. V operi še posebno izstopajo dramatična prizora na koncu drugega in tretjega dejanja ter cinična pesem Vojvode La donna è mobile, ki so si jo na beneških ulicah požvižgavali že naslednje jutro po krstni izvedbi.

Tudi danes ni nič drugače, kot ugotavlja nocojšnji vojvoda Martin Sušnik: "Z vlogo Vojvode mantovskega sem debitiral v Mariboru pred devetimi leti in pol. Moram priznati, da mi je to prišlo prav. Takrat sem bil preveč 'zelen' za tako vlogo, ki je bolj 'rezervirana' za zrelejše pevce. Znanje, ki sem ga takrat pridobil, mi je tokrat pomagalo, da sem se na novo lotil vloge in študija. Seveda so še vedno prisotni izzivi. Že v času prve izvedbe 'Rigoletta' so se vsi naučili tiste znane melodije 'La donna è mobile'. Vsi so si jo požvižgavali, že ko so odhajali iz gledališča. Tudi danes ni nič drugače. Občinstvo pozna arijo in jo je treba lepo odpeti. Moram priznati, da se v vlogi vojvode dobro počutim in uživam. Menim, da sem ravno prave starosti tudi za to vlogo. Upam, da bo občinstvo to prepoznalo in nas nagradilo na predstavah."

Osrednjo pevsko zasedbo sestavljajo še: Marian Popp kot Rigoletto, Nika Gorič kot Gilda, Irena Petkova kot Magdalena in Dragoljub Bajić kot Sparafucile.

Nastopajo še: Valentin Pivovarov kot grof Monterone, Bogdan Stopar kot Marullo in Sebastijan Čelofiga kot Borsa, Mojca Potrč kot Giovanna, Petra Crnjac in Marko Mandir kot zakonski par Ceprano, Terezija Potočnik-Škofič kot Paž ter Bojan Hinteregger kot sodni sluga. Zbor in simfonični orkester SNG-ja Maribor bo vodil Francesco Rosa.