Španija, ki je dolgo časa veljala za eno redkih "oaz kadilcev" v Evropi, se po uvedbi strožjega zakona srečuje z enakimi dilemami kot pred leti Slovenija: kaj naj torej igralci kadijo na odru? Burno razpravo o tem, ali je kajenje na odru v nasprotju z novim protitobačnim zakonom, je sprožila priredba muzikala Lasje, ki je trenutno na ogled na enem izmed barcelonskih odrov. Gledališče je dobilo opozorilo od tamkajšnjih zdravstvenih oblasti, potem ko se je eden izmed obiskovalcev muzikala pritožil, ker so igralci na odru kadili.

Je sporen tobak ... ali že samo dejanje kajenja?
Producenti so opozorili, da igralci niso kadili tobaka, ampak nedolžna zelišča, kot sta bazilika in verbena. V Španiji je namreč 2. januarja začel veljati strožji protitobačni zakon, ki prepoveduje kajenje na delovnem mestu in v skoraj vseh javnih poslopjih. A vendar, opozarja režiser Lluís Pasqual, kajenje v predstavi niti slučajno ni enako, kot če bi nekdo "prižgal" v lokalu. Prepričan je, da bi pri vprašanjih umetniškega izražanja zakon moral narediti izjemo. (V Franciji so nedavno dosegli "popravek" zakona, s katerim so se izognili prepovedi uporab podob kultnih francoskih osebnosti, kakršni sta Sartre ali Jacques Tati, s cigareto v roki).

Saj vsi vemo, da tudi umrejo ne zares ...
Obenem pa se Pasqualu ne zdi vredno iz polemike delati vojno. "Bistvo predstave je pretvarjanje. Če igralci na odru ne pijejo zares viskija in vina, ampak sok in čaj, najbrž ni neobhodno potrebno, da bi kadili tobak. Navsezadnje se tudi samo pretvarjajo, da so umrli."

Španija, zibelka inkvizicije
Možnost, da bi gledališče lahko dobilo denarno kazen 10 tisoč evrov, je razjezila celo vrsto gledaliških režiserjev. Albert Boadella je tako za španski dnevnik El Pais izjavil, da gre protikadilska kampanja v "debilne ekstreme" in da je vzpostavila novo inkvizicijo, ki državljane hujska k vohunjenju in prijavljanju svojih bližnjih. Po njegovem ne gre za nič manj kot za "vrnitev k cenzuri" in "atentat na svobodo izražanja".
Kritiki zakona se na glas sprašujejo, ali bodo zdaj v Španiji prepovedani filmi, kot je Casablanca, v kateri si mrki Humphrey Bogart prižiga eno cigareto za drugo. Kako nadoknaditi čutno "igro" prižiganja cigarete Lauren Bacall v filmu To Have and Have Not (tudi tu je to počel Bogart)?

Španska ministrica za zdravstvo Leire Pajin je tovrstne argumente zavrnila kot neutemeljene. Če igra zahteva kajenje, potem naj se igralci le delajo, da kadijo, je svetovala. A marsikdo se ne strinja: pojavile so se primerjave z "afero Lucky Luke" (nepogrešljivo cigareto slavnega stripovskega kavboja so pred leti v animiriani različici nadomestili s "politično korektno" vejico).

Treba je ločiti fikcijo od resničnosti
Še en režiser, Joan Ollé, se spominja velike Pine Bausch, ki menda ni sprejela vloge, če ni smela kaditi na odru, zaradi česar so bojda v gledaliških hišah po vsej Evropi zamižali na eno oko in ji deset let puščali, da je kršila poostreni zakon. Ollé je eden izmed tistih, ki se mu zdi novi zakon, če ima opraviti z gledališčem, nezaslišan: "Treba bi bilo izračunati, kako škodljivo je dejansko za zdravje to, da nekdo pred polno dvorano pokadi eno cigareto, in koliko nekadilcev bo to pripravilo do kajenja? Kaj sledi? Bomo jutri prepovedali Shakespearovega Othella, ker njegov lik z umorom Desdemone spodbuja nasilje?"