Delo je na oder postavil Vito Taufer; poleg režije pa se je lotil še scenarija. Tokratna uprizoritev je bila tretja uprizoritev Ivone na slovenskih odrih. Prvič je bila Ivona v prevodu Igorja Lampreta uprizorjena leta 1973 v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju v režiji Dušana Jovanovića, drugič leta 1990 v Mestnem gledališču ljubljanskem v režiji gostujočega režiserja Jona Paula Cooka.

Koreografijo za predstavo je pripravila Mojca Horvat, glavno vlogo pa bo uprizorila Vesna Pernarčič (Ivona). V drugih vlogah bodo nastopili še Vesna Jevnikar, Peter Musevski, Rok Vihar, Borut Veselko, Iva Babić, Gaber K. Trseglav, Darja Reichman, Matjaž Višnar, Tine Oman, Pavel Rakovec in Ciril Roblek. Uprizoritev je nastala po literarni predlogi Witolda Gombrowicza.

Princ Filip se zaroči z Ivono, kajti njena obupna zunanjost žali njegovo dostojanstvo. Kralj Ignac in Kraljica Margareta privolita v zaroko iz strahu pred škandalom, s katerim jima grozi Filip, če rečeta ne. Ivonina prisotnost na dvoru povzroča nenavadne zaplete. Prinčeva zaroka je postala predmet zasmeha in vsakršnih govoric; tudi njemu se začenja njegov odnos do Ivone dozdevati absurden. Misli, da je našel rešitev; poljubi dvorno damo, se z njo zaroči, in tako prekine z Ivono. Princ ve, da bo Ivona mislila nanj, in da si bo po svoje zamišljala srečo mladega para. Ivona ga drži v šahu. Odloči se, da jo bo ubil. Komornik, kraljica in princ skušajo – vsak po svoje – ubiti Ivono. Vendar pa neposredni, banalni umor presega njihove moči. Dejanje se jim zdi preveč neumno, preveč absurdno. Slednjič sklenejo pripraviti umor tako, da bo v celoti ohranjen videz veličine, elegance in vzvišenosti … to bo umor »zviška« – brez nizkotnosti. Dejanje uspe. Kraljeva rodbina dobi svoj mir. (PDG Kranj)