V operi, katere premiera bi morala biti že v petek, a je bila prestavljena na torek, se je kot Jolanta predstavila članica ruskega Bolšoj teatra, Irina Samojlova. Pod taktirko Lorisa Voltolinija je kot burgundski vitez grof Vaudemont nastopil Vadim Zaplečni (Opera Helikon iz Moskve), vlogo provansalskega kralja Reneja pa je odpel Saša Čano.

Pripoved o (s)lepi princeski
Jolanta je zadnje operne delo Čajkovskega. Dogaja se v 15. stoletju v Vogezih in pripoveduje zgodbo o Jolanti, slepi hčeri kralja Reneja, ki živi odmaknjeno življenje in se ne zaveda svoje slepote. Jolanta je namenjena za ženo burgundskemu vojvodi, ki pa ne ve, da je princesa slepa.

Mavrski zdravnik pove, da bo dekle ozdravelo le, če se bo samo zavedalo svoje slepote. V lepo Jolanto pa se zaljubi grof Vaudemont in deklici nehote razkrije resnico. Kralj Rene ga obsodi na smrt, ko pa Jolanta, ki se zaljubi v Vaudemonta, čudežno ozdravi, se zaljubljenca lahko poročita.

Jolanto je Čajkovski napisal po naročilu direkcije cesarskih gledališč v začetku leta 1891. Krstna uprizoritev opere je bila decembra 1892 v Sankt Peterburgu, le leto dni pred skladateljevo smrtjo.

Prvič pred 66 leti
V SNG-ju Opera in balet Ljubljana so Jolanto prvič uprizorili v sezoni 1938/39, na sporedu pa je bilo deset ponovitev. V vlogi Jolante se je tedaj predstavila Ksenija Vidali, kralj Rene je bil Jurij Betetto, grof Vaudemont pa Ivan Francl.

Avtor velikih del klasične glasbe
Ruski skladatelj Peter Iljič Čajkovski (1840-1893) je zaslovel s Prvim klavirskim koncertom, Italijanskim capricciom, 4., 5. in 6. simfonijo ter mnogimi drugimi deli, svetovno slavo pa so mu zagotovili predvsem baleti. Med nepozabne klasične balete sodijo na primer skladateljeva dela Labodje jezero, Trnuljčica in Hrestač, med njegove najbolj znane opere pa sodijo Evgenij Onjegin, Pikova dama (obe sta nastali na podlagi literarne predloge Aleksandra Puškina) in Čarodejka.