Predstavo Ptičeslovje je ruski dramatik in psihiater Aleksander Stroganov napisal leta 1998 in vloge v njej po mnenju dramaturginje Alenke Klabus Vesel bogato razplastil. V nenavadni, občasno celo strašljivi komediji spremljamo Savo (Jaka Lah), vase zaverovanega "petelina srednjih let", ki si že dalj časa vneto prizadeva zapeljati sosedo, čudaško slikarko Tatjano (Tanja Dimitrievska). Tu je še njen zagonetni brat, strastni ornitolog Ljonja (Jožef Ropoša).
Glavni liki se znajdejo v čudnem svetu, prostoru srečevanja metafizike in resničnosti, norosti in normalnosti, pravzaprav bi gledališki oder lahko bil tudi bolniška soba, kjer se pacienti borijo za človeškost, razmišlja Ropoša.
Odprt prostor in v njem ptice kot simbol duše
Tematsko ozadje in sceno je oblikovala Špela Puc, ki je prostor obdala s pticami kot simbolom človekove duše in svobode, pa tudi sicer so si ustvarjalci po besedah Klabus Veselove prizadevali pustiti igro čim bolj odprto. Lah pravi, da je bil izziv ujeti in igrati izmuzljive like in odnose, ki ves čas namigujejo na drugačen razplet. Najprej je igra umeščena v komično-bizarni okvir, ki pa se zaostruje ter drvi v srhljivo in brutalno pravljico.
Zlasti ob upoštevanju avtorjevega poklica lahko igro razumemo tudi kot svojevrsten prikaz psihiatričnega dela na gledališkem odru po metodi psihodrame Jakoba L. Morena. Metoda pomeni klinično igranje vlog, s katerim ljudje prepoznavajo svoje travme, vendar pa komičen in srhljivi okvir igro varuje pred zdrsom v didaktičnost, pravi Klabus Veselova. Ne gre za "slovensko mračno, haloško zgodbo, vezano na alkohol in podzavest", kajti sledi zavrtljaj, pa je o predstavi povedala direktorica in umetniška vodja MGL-a Barbara Hieng Samobor.