V Plesnem teatru Ljubljana je prvič zaživela plesno-gledališka predstava Ljubezni moje babice v režiji Matjaža Zupančiča. V ospredju predstave so štiri avtopoetike priznanih plesalk sodobnega plesa - Rosane Hribar, Jane Menger, Sinje Ožbolt in Tanje Zgonc - pomembno vlogo pa igra tudi igralec Milan Štefe, ki je "rekvizit" za "telo in kostum" odraslega moškega. Ustvarjalci so se premiere veselili, a so hkrati žalostni, saj sumijo, da predstava glede na postprodukcijske zmožnosti, v katerih se nahaja sodobni ples, ne bo živela dolgo.

Letos pol sredstev manj
Sodobni plesalci se namreč nahajajo v zelo nezavidljivem položaju, je povedala direktorica PTL Živa Brecelj. Njihovo gledališče deluje s 50 odstotki manj finančnih sredstev kot pretekle sezone. Plesalec in koreograf Gregor Luštek, ki je tudi član umetniškega sveta PTL, opozarja, da se ustvarjalci "ne morejo izplesati"; ko se ravno "začutijo", se življenje predstave konča, namesto da bi ta imela več deset ponovitev. "Nismo se dali in se tudi ne bomo, vztrajamo zaradi ustvarjalne energije," je optimistična Brecljeva.

Tekst brez besed
Predstava je začela nastajati pred letom dni. Zupančič je svoj del delovnega procesa opisal kot "pisanje teksta brez besed". Sicer pa predstava odpira žensko vprašanje, ki želi biti povsem avtonomno, "saj je credo plesalk slovar predstave".

Hribarjeva upa, da bo predstava Ljubezni moje babice pritegnila novo občinstvo, predvsem zaradi "gledališčnikov", Zupančiča in Štefeta, in bo tako živela dlje, kot je za domače sodobnoplesne produkcije običajno. Ustvarjalno ekipo sestavljajo še dramaturg Andrej Jaklič, scenograf Alen Ožbolt in kostumografinja Bjanka Adžić.