Oglas
Postavitev opere, ki se navezuje na staro azijsko pravljico o lepi, a kruti princesi Turandot, podpisuje bolgarski režiser Plamen Kartaloff, ki ga pri nas med drugim poznamo po režiji Kneza Igorja ter opernega večera v dveh dejanjih, ki sta ga sestavljali enodejanki Glumači in Cavallera rusticana. Vodilna trojica na odru bodo Elena Nabera, Janez Lotrič in Sabina Cvilak. Ruska sopranistka bo nastopila v naslovni vlogi, Lotrič bo upodobil Calafa, Cvilak pa bo Liů. Produkcija je nastala v sodelovanju z Narodno opero in baletom iz Sofije in pri kateri orkester vodi Michael Halász.
Turandot, ki je očarala mnogo literarnih možZgodba o princesi Turandot, ki je bila prvotno del znamenite zbirke zgodbe iz 1001 noči , ima zanimivo 'evropsko zgodovino'. Pravljico je v dramo priredil že Friedrich Schiller in po tej predlogi sta tudi Puccini in njegov sodelavec Renato Simoni napisala libreto za opero, s katero je Puccini želel starodavno pripovedko posodobiti, želel pa je tudi "počlovečiti like iz lepenke" in stilizirane like oviti z italijanskim opernim elementom. Da bi ustvaril zgodbo, ki bo nagovorila sodobnega gledalca, je Puccini v izvirno zgodbo 'vrinil' lik Liů, ljubeče in požrtvovalne dame, katere usoda je prav nenavadno pomenljiva tudi za Puccinijevo življenje. Naključje in usoda sta namreč hotela, da je Puccini napisal prizor, v katerem Liů umre, in nato je umrl še Puccini sam in opero pustil nedokončano. V zvezi z zgodbo Turandot je zanimivo tudi, da Puccini ni bil prvi Italijan, ki je priredil zgodbo o Turandot. Že leta 1762 je namreč Carlo Gozzi zgodbo priredil za comedio dell'arte.
Kaprice lepe in krute princese Turandot
O čem torej govori zgodba, ki je prevzela toliko velikih mož 18. in 19. stoletja? Glavni lik je seveda Turandot, kruta lepotica, zaradi katere možje tvegajo življenje in ga po navadi tudi izgubijo. Princesa se je namreč odločila, da se bo poročila le z moškim, ki bo rešil tri uganke, vsak neuspeli poskus pa kaznuje s smrtjo. Pogled v oči Turandot prepriča tudi Calafa, sina tatrtarskega kralja, da je vredno tvegati življenje. Reši uganke, vendar ne izda svojega rodu. Nevedoč, da gre za plemenitega in premožnega moža, Turandot še naprej odklanja poroko, Calaf pa ji tudi ne izda rodu, saj si želi, da bi užil poroko, ki bo sad ljubezni, in ne preračunljivosti.
Opera Turandot že dolgo velja za glasbeno najdrznejšo Puccinijevo opero. To pa vendar ni bilo dovolj, da ne bi bila opera ostro kritizirana in večkrat tudi označena za potencialno propadlo mojstrovino. Številne kritike je zmotil bombastični konec, nekateri pa so tudi mnenja, da je zgodba plehka, saj nič v njej ne uspe prepričati, da je Calafova ljubezen iskrena in globoka in da v čemer koli presega obsedenost s telesom Turandot. Kakor koli, delo je vendar eden izmed opernih standardov in tako jo na primer najdemo tudi na seznamu 20 najpogosteje uprizorjenih oper v Severni Ameriki. Podobni pa bi bili verjetno tudi podatki za Evropo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje