Ljubljansko gledališče je namreč uprizorilo igro R. U. R. tega češkega literata, za katero je režijo prispeval mladi in obetavni Jaša Jenull.

Humanitarna liga za osvoboditev robotov
Na začetku drame vidimo aktivistko Humanitarne lige, ki si prizadeva za osvoboditev robotov izpod suženjskega jarma ljudi, ki so jih ustvarili zgolj za svoje potrebe. Potrebe robotov jih ne zanimajo. Lahkoživost in nepremišljenost človeške vrste pride do izraza v drugem delu predstave, ki nas popelje v svet deset let kasneje. Roboti ljudem že močno grenijo živce. Kako in kakšen je razplet tega nenavadnega konflikta dveh vrst bitij, pa lahko vidite na odru.

Medčloveški odnosi v svetu tehnike
Delo predvsem govori o težavah, do katerih lahko pripelje prehitra tehnizacija sveta, ki je ne spremlja potrebna refleksija o medčloveških odnosih in človekovem položaju v modernem svetu. Čeprav so roboti vsepovsod, je osrednji lik še vedno človek. Ta je namreč tisti, ki vodi dogajanje in odloča o usodi sveta.

Niso poznali robotov
Zanimivo je tudi, da si je Čapek izraz robot za potrebe svoje igre izmislil. Prej beseda za umetno skovanega humanoida sploh ni obstajala. Izraz so po Čapku prevzeli drugi umetniški ustvarjalci, postopoma pa se je v izvorni obliki uveljavil povsod po svetu.

Aktivisti predstave
Vloga protagonistke Humanitarne lige je pripadla Ani Lavrinc, v ostalih vlogah pa se med drugim predstavijo Boris Car, Bojan Vister, Božo Okorn in Valter Svetičič. Za dramaturgijo je poskrbel Marko Bratuš, kostumi pa so delo Katarine Zalar.