"Zdi se mi, da so tovrstne zgodbe tik pred nami, da so že del našega časa," pravi Ekart, ki v Drami SNG Maribor režira prvič.

Drama, ki je skozi plesno tekmovanje naslika rojevanje podivjanega kapitalizma, je nastala po motivih romana Tudi konje streljajo, mar ne? ameriškega pisca Horaca McCoya (1897–1955). Skupni motivi so ekonomska kriza, vsakodnevni boj za preživetje, brezupna brezposelnost, neusmiljeni svet zabavne industrije in podobno.

V romanu oziroma filmu Tudi konje streljajo, mar ne? je dogajanje postavljeno v trideseta leta prejšnjega stoletja, v čas velike gospodarske krize v ZDA in Evropi, s tem pa ogromne brezposelnosti in vsakodnevnega boja za preživetje. "To je obenem čas vzponov fašizmov, totalitarnih sistemov in populističnih avtoritarnih vodij, ki so znali izkoristiti brezup množic in jim ponudili privlačne in obenem pogubne rešitve iz takšnega položaja," pravi Ekart.

Zgodba romana pripoveduje o krutem plesnem maratonu, kjer se tekmovalci prijavijo na nekajtedensko tekmovanje v upanju, da osvojijo privlačno denarno nagrado. Med glavno junakinjo Glorio in junakom Robertom se med neprekinjenim fizično in psihično izčrpavajočim plesnim tekmovanjem splete nenavadna povezanost, ki ju pripelje do tragičnega zaključka.

V vlogi omenjenih sta Ana Urbanc in Petja Labović. Poleg njiju pa igrajo še Vojko Belšak, Gorazd Žilavec, Eva Kraš, Mirjana Šajinović, Matija Stipanič, Viktor Hrvatin Meglič, Nejc Ropret, Mateja Pucko, Davor Herga, Maša Žilavec in Irena Varga.

"V ospredju sta iskanje smisla bivanja in absurdnost eksistence v svetu, ki ga soustvarjamo kot skupnost in kot posamezniki. McCoy v izjemno pronicljivem in provokativnem romanu, izdanem leta 1953, na plesnem maratonu združi intrigantno plejado likov iz družbene margine, svetovno slavo pa doživi z istoimensko filmsko različico v režiji Sydneyja Pollacka (1969)," so zapisali v SNG Maribor.

Simona Hamer pa je v gledališkem listu zapisala, da sta "intenzivnost ponižujočega tekmovanja, zasnovanega tako, da se frustracije, strah, bolečine in lažno upanje neustavljivo množijo, ter možnost izstopa in vrnitve v še bolj krut in neizprosen svet mlinska kamna, ki na koncu zmeljeta celo tako optimističnega človeka, kot je Robert". "Da ustreže Gloriini prošnji za pomoč pri samomoru - in s tem sebe obsodi na električni stol - se naenkrat ne zdi več absurdno dejanje, ampak akt usmiljenja. Tako kot je njegov ded odrešil muk konja, ki si je zlomil nogo," zapiše in doda, da bi McCoyeve like, ki jih eksistencialna stiska potiska v vedno hujše kroge pekla, danes okronali za prekariat. "Razred, v katerega spada že dobra četrtina populacije zahodnih držav."