Premierna uprizoritev nove Sapramiškine zgodbe bo danes, 28. januarja, ob 18. uri v ljubljanskem Mini teatru, lutkovnem in dramskem gledališču za otroke in mladino. Sapramišja sreča je nastala po istoimenski knjigi, ki jo je Svetlana Makarovič objavila leta 2008, namenjena pa je tako otrokom od 3. leta starosti dalje kot starejšim ljubiteljem pravljic Makarovičeve. Predstavo je za oder priredil Robert Waltl, ki je tudi režiser uprizoritve. Glasbo, ki vključuje sedem novih skladb, je napisal Mitja Vrhovnik Smrekar.

Waltl, ki je danes dopoldne že prestal ognjeni krst predpremiere, je s predstavo več kot zadovoljen: "Če bi me o občutkih povprašali pred tremi urami, bi najbrž rekel, da je glavni občutek trema, strah, kako bo šlo. A ker imamo za seboj že prvo predpremiero, in to pred otroci, publiko, ki ji je predstava namenjena, sem zelo miren, preveva me občutek sreče, da nam je uspelo narediti lepo predstavo, ki bo imela v prihodnjih letih svoje življenje. Nismo pa seveda mogli mimo "stare" Sapramiške - nasprotno: zelo sem si želel, da bi v tej Sapramiški Svetlana Makarovič sodelovala tudi kot igralka. Nad predlogom je bila navdušena, tako da bomo v predstavi slišali tudi Makarovičevo in Ljerko Belak ter celo eno melodijo iz prejšnje predstave (sicer z drugačnim besedilom)," je pojasnil za MMC.

Mali glodavec, ki ga ni povozil čas
Rdeča nit med obema Sapramiškama torej je, sta pa vizualno predstavi med seboj zelo različni. "Medtem je vendarle minilo 20 let, znašli smo se v novem času, času multimedij - in tako se je rodila kombinacija igralcev, ki predstavo igrajo v živo, ter animiranih likov na platnu."

Kovač kuje srčno srečo
Sapramiška, ki jo igra pevka Vesna Zornik, v novem delu svoje zgodbe išče srečo. Noče namreč poslušati prijateljev, ki ji svetujejo, naj popravi razmajano hiško, preden bo prišla zima. Ošabno jih zavrne, ko pa snežni metež podre njeno domovanje, postane tako črnogleda, da si želi le še umreti. Prijatelje, ki ji ponudijo pomoč, njena neprijaznost odžene, pri njej ostane le Regica, ki ji zaupa modrost, s pomočjo katere bo našla izgubljeno srečo.

Mišja junakinja začne dobesedno uresničevati pregovor, da je vsak svoje sreče kovač. Pot do kovačije je zahtevna in polna nevarnosti in pesimistična Sapramiška jadikuje nad svojo usodo. Kljub temu varno prispe do Kovača, pri katerem vso noč kuje svojo srečo – majhno srce. Zunanji znak sreče spremeni tudi Sapramiškin pogled na svet in ugotovi, da je na življenje mogoče gledati tudi optimistično. Sapramiška spozna, da je dobro imeti prijatelje, da je to prava sreča in da se dobra dela, prijaznost in gostoljubnost povrnejo z dobrim.

Sapra..Svetlana?
Sapramiška je torej vse prej kot enoplasten, enoznačno pozitiven karakter. Zna biti mulasta, malenkostna in samopomilujoča. Kako pa se je v dvajsetih letih spremenila. "Sapramiška mene spominja na Svetlano, ki je prav tako trmoglava in ve, kaj hoče, po drugi strani pa je skromna in ima ogromno domišljije," pravi Waltl. "Kljub vsemu pa Sapramiška v vsej tej svoji nesreči ostaja blazno simpatična, tudi v svoji trdoglavosti, ko noče poslušati prijateljev, naj vendar popravi svojo hiško, ker se ji bo sicer podrla. Simpatična je, ker je tako prepričana v svoj prav. In še ko se naposled zgodi, kar so prijatelji napovedovali, jim ne da prav, ampak situacijo obrne v "se je že moralo tako zgoditi, da sem spoznala, da imam prave prijatelje."

V zgodbi večinoma nastopajo personificirane živali, znane tudi iz drugih pravljic Svetlane Makarovič: veverica, šoja, zajec, žaba, pridruži pa se jim tudi človeški lik, kovač. Zgodbo Sapramišja sreča bo vizualno predstavil tandem son: DA (Metka Golec in Miha Horvat).

Vesna Zornik kot miš v puberteti
Če so avtorici pravljice že ponudili vlogo, zakaj ne naslovne, ko pa imata toliko sorodnih lastnosti? "V vlogi Sapramiške smo hoteli živo igralko. Ne gre za to, da je Svetana pri vseh svojih talentih ne bi mogla igrati, ampak zato, da je konec koncev le dama, Sapramiška pa je pubertetnica (če je bila, denimo, v prejšnji epizodi še otrok)," razlaga režiser, ki je obenem izjemno zadovoljen s pevko Katalene. "Izbor Vesne Zornik za Sapramiško se mi je zdel zelo posrečen, ker nanjo spominja že s svojo podobo, s temi velikimi "učki" ter simpatičnimi zobki in nasmeškom."

Za otroke z domišljijo in humorjem
Svetlana Makarovič je ena najbolj znanih slovenskih pisateljic pravljic za otroke. Diplomirala je na AGRTF-ju in bila najprej gledališka igralka, leta 1970 pa je postala svobodna književnica. Napisala je vrsto pesniških in proznih del ter se uveljavila tudi z radijskimi in lutkovnimi igrami za otroke. Njena poezija za odrasle je temačna, njena dela za otroke pa izžarevajo radost, domišljijo in humor.

V njenih pravljicah za otroke nastopajo živali s posebnimi imeni in premišljenimi značaji, pogost je motiv odhoda od doma. Pravljic ne piše samo za otroke, temveč tudi za odrasle, ki so ohranili otroškost, a niso otročji. Za pesniški list Vojskin čas je leta 1975 prejela Levstikovo nagrado in leta 1976 nagrado Prešernovega sklada. Leta 1994 je bila uvrščena na častni seznam Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY, v letih 1998 in 2000 pa je bila nominirana za ugledno Andersenovo nagrado.