Režiser prve slovenske uprizoritve igre švicarskega dramatika in novelista Bärfussa je Matjaž Latin.

V predstavi nastopajo Manca Ogorevc, Anica Kumer, Stane Potisk, Marko Šelih, Aljoša Koltak, Nada Božič in Renato Jenček.

Igro sestavlja 35 kratkih prizorov, ki na način filmske pripovedi razkrivajo zgodbo duševno prizadete Dore. Ta se po nekaj letih tabletne omame zbudi in začne hlastati po življenju. Predstava obravnava težave duševno prizadetih, pa tudi pravico do spolnega življenja.

Predstava se dogaja na šestih različnih prizoriščih, ki predstavljajo Dorino socializacijo: družina, služba na zelenjavni stojnici, zdravniška ordinacija in njen intimni ljubezenski svet.

Po besedah dramaturginje predstave Tatjane Doma je Bärfussov stil pisanja izredno izčiščen, jasen in neposreden. Kratki, skopi stavki sestavljajo dialog, kjer zaradi jasnosti misli skorajda ni prostora za čustvenost. Skrajno ekonomična uporaba jezika ustvarja trezen in suh dialog, kjer ni prostora za olepšavanje, saj se v Bärfussovem svetu resnica ne more olepšati niti z besedami.

Za scenografijo je poskrbel Djordje Bjelobrk, kostumografija je delo Tatjane Zorn Grželj, glasba pa Sebastijana Duha.