Sebastjan Horvat, režiser najnovejše uprizoritve Cankarjeve drame Za narodov blagor, pravi, da ne gre ne za komedijo niti za političen komad. 'Ne gre toliko za zafrkancijo na račun neumnih, plehkih in površinskih ljudi, katerih najboljše maskote in reprezentanti so politiki, temveč za analizo nekega etičnega vprašanja: kaj večina ljudi hoče ali kaj hoče družba, da oni hočejo?' Foto: SNG Maribor
Sebastjan Horvat, režiser najnovejše uprizoritve Cankarjeve drame Za narodov blagor, pravi, da ne gre ne za komedijo niti za političen komad. 'Ne gre toliko za zafrkancijo na račun neumnih, plehkih in površinskih ljudi, katerih najboljše maskote in reprezentanti so politiki, temveč za analizo nekega etičnega vprašanja: kaj večina ljudi hoče ali kaj hoče družba, da oni hočejo?' Foto: SNG Maribor
Marko Mandič
Osvajalec Andreja Hienga je metafora resnice, da vsako osvajanje nujno privede do uničenja; gre za resnico, ki je vedno bolj prezentna v sodobni kaotični politični in gospodarski situaciji in ki jo spoznavamo na odru ljubljanske Drame. Pod režijskim vodstvom Dušana Jovanoviča je glavno vlogo mladeniča osvajalca Baltasarja naštudiral Marko Mandič. Foto: MMC RTV SLO
Niha ura tiha
Niha ura tiha, niz sedmih enodejank, mračnih slik sodobne (slovenske) družbe, katerih skupna točka je zlo, je že peto dramsko delo Draga Jančarja, ki je bilo v zadnjih treh letih predstavljeno v slovenskih gledališčih. V sedmih nočnih prizorih avtor precizno razčlenjuje družbo, ki ga obdaja, in razkriva umazane posle, nasilje, izdaje, zamolčane resnice in druge 'nečedne zadeve', ki konstituirajo naš čas. Predstavo je režiral Eduard Miler, v glavnih vlogah pa nastopajo Aleš Valič, Zvezdana Mlakar, Gregor Bakovič, Uroš Fürst in Maša Derganc. Foto: SNG Drama Ljubljana

Vsaj tekmovalni spored festivala, ki poteka od 23. marca do 3. aprila, bo po besedah selektorice Alje Predan "molovski, tesnoben in moreč". Izvrstna protiutež bo tako spremljevalni program, ki je po drugi strani "humoren, zabaven in satiričen". Kot je v obrazložitvi izbora zapisala Predanova, se število prijavljenih predstav, ki ustrezajo merilom tedna slovenske drame, ves čas giblje med 30 in 35. Tokrat si je ogledala 32 uprizoritev.

Tekmovalni spored
Ivan Cankar: Za narodov blagor, SNG Drama Maribor
Ivan Cankar – Silvan Omerzu: Hiša Marije Pomočnice, Slovensko mladinsko gledališče, Umetniško društvo Konj
Andrej Hieng: Osvajalec, SNG Drama Ljubljana
Drago Jančar: Niha ura tiha, SNG Drama Ljubljana
Dragica Potočnjak: Za naše mlade dame, Mestno gledališče ljubljansko
rokgre: Smeti na luni, Mestno gledališče Ptuj
Simona Semenič Scott: Nisi pozabila, samo ne spomniš se več, KD Integrali, Gledališče Glej Ljubljana

Spremljevalni spored
Mare Bulc: Slovenec Slovenca gori postavi, Maska, Ljubljana
Dušan Jovanović: Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Tuje hočemo, svojega ne damo, SNG Drama Ljubljana
Andrej Rozman - Roza: Najemnina ali We are the Nation on the Best Location, Rozinteater
Matija Solce: Kabaretluknja, Lutkovno gledališče Ljubljana
Branko Završan: Solistika, Familija, Mestno gledališče ljubljansko

Družbena zavzetost uplahnila, smeha je več
"Če se je lani v tem naboru izkristalizirala bolj zaznavna sla po družbeni angažiranosti, je letos že nekoliko uplahnila. Če je bilo v preteklem letu manj uprizoritev po novo napisanih slovenskih dramah, precej več pa po skupinskih avtorskih predlogah 'za enkratno uporabo', je letos ravno narobe. Če lani tako rekoč ni bilo zaslediti satire in komedije, je je letos na pretek: še več, tvorita ves spremljevalni program," je ugotovila selektorica.

"Merilo za izbor na festival drame je najprej drama, tekstovna predloga oziroma izrazito avtorsko režijsko branje, seveda v povezavi z uprizoritveno domiselnostjo in estetsko inovativnostjo. In če ta izbor zdaj še ostreje fokusiram: ne drama na splošno, temveč sodobna, po možnosti nova ali celo najnovejša drama je bilo tisto, kar me je vodilo pri izbiranju. Tako glavni program sestavljajo štiri nove slovenske drame, dve avtorski interpretaciji klasike in ena dramatizacija," je utemeljila svoj izbor.

Je "spodobno" dovolj dobro?
Selektorica sicer priznava, da sta slovensko gledališče in dramatika v spodobni kondiciji, a obenem ugotavlja, da je ta kondicija "predvidljiva, pričakovana, nujna za preživetje, torej conditio sine qua non, nikakor pa ne vrhunska forma, s katero nameravamo osvojiti svet". Po njenem mnenju bi kazalo "ta dobro uležani meščanski fundament vsaj zavestno utrjevati, ga profesionalizirati in mojstriti, če ne že vreči vanj kake pasje bombice oziroma ga ne poskušati drzno, inovativno, provokativno, subverzivno, alternativno, eksperimentalno ali kako drugače umetniško-avtistično nadgraditi".