Na predstavi se je v glavni vlogi predstavil gostujoči igralec Aleš Valič, ob njem pa so nastopili še Matjaž Turk, Tomaž Pipan in Jože Mraz. Dramaturg predstave je Igor Lampret, sceno je zasnovala Vasilija Fišer, kostumi so delo Ane Sfiligoj, glasbo pa je prispeval Bojan Jurjevčič.

Zakaj je šel Sokrat raje v smrt?
Gre za etično in religiozno tematiko, ki so jo do zdaj na naših odrih postavili le dvakrat, poudarja dramaturg Lampret.

Glavno vprašanje drame se giblje okoli demokracije - ali je Sokrat s svojo smrtjo spodkopal ali zanikal demokracijo - in tako spodbuja tudi k razmisleku o demokraciji tu in danes.

Sokratov zagovor poteka na sodišču, v ječi, v Sokratovih spominih, sanjah in se kaže tudi v filozofovem nemiru v želji, da bi pojasnil razloge za svoja dejanja.

Kaj je Sokrat zagrešil?
Demokratična vladavina v Atenah je odločila: "Sokrat je kriv: počne nepotrebne reči, ko raziskuje resničnosti pod zemljo in na nebu, poleg tega pa zna narediti šibkejši razlog za močnejšega in druge uči iste reči." Zato ga privedejo pred sodišče, kjer se zagovarja sam, in čeprav mu prijatelji ponudijo izhod v obliki pobega, se Sokrat odloči soočiti z odločitvijo sodišča. Ta kljub zagovoru, ki je prišel v anale zgodovine, Sokrata obsodi na smrt z zastrupitvijo.

Redko na naših odrih
Do sedaj so Platonove trenutke pri nas uprizorili leta 1957 v Eksperimentalnem gledališču (režija Balbine Barabovič) in istega leta še v SLG-ju Celje, kjer je predstavo na oder postavil Branko Gombač.

V Eksperimentalnem gledališču je predstava doživela 50 ponovitev, kar je bil tedaj velik uspeh, saj so predstave tega gledališča doživele običajno deset ponovitev.

Dramo je Šedlbauer pripravil po knjigi Platon - izbrani dialogi in odlomki, ki jo je prevedel Gorazd Kocijančič.