Kot najboljša koreografska produkcija je Lepotica leta 2001 v okviru monaškega Plesnega foruma prejela nagrado Nižinskega ter leto kasneje nagrado društva italijanskih plesnih kritikov danza & danza za najboljšo predstavo. Foto: Cankarjev dom
Kot najboljša koreografska produkcija je Lepotica leta 2001 v okviru monaškega Plesnega foruma prejela nagrado Nižinskega ter leto kasneje nagrado društva italijanskih plesnih kritikov danza & danza za najboljšo predstavo. Foto: Cankarjev dom
Scenografijo za predstavo je oblikoval Ernest Pignon-Ernest, kostume Philippe Guillotel, za oblikovanje luči pa bo poskrbel Dominique Drillot. Foto: Cankarjev dom

Po treh letih se v Cankarjev dom vrača skupina Les Ballets de Monte Carlo pod vodstvom koreografa in režiserja Jeana-Christophea Maillota. Prvič so se slovenskemu občinstvu predstavili s prefinjeno izvedbo Pepelke, nocoj ob 19.30 pa bodo na odru Gallusove dvorane odplesali balet Lepotica v treh dejanjih, navdahnjen po zgodbi o speči lepotici Trnuljčici. Predstavo bodo ponovili v sredo ob isti uri.

Sinonim popolne baletne tehnike
Baletno skupino iz Monte Carla spremlja in podpira plesna tradicija monaške kneževine, predvsem pa svoj pečat skupini daje umetniški vodja in koreograf Maillota, ki je najbolj pripomogel k vzdigu skupine v svetovni vrh plesnega sveta. Njegove predstave veljajo za sinonim popolne baletne tehnike, za estetsko celovite, za eleganco odrskega oblikovanja ter drzno, a obenem rahločutno poustvarjanje klasičnih zgodb.

V interprataciji Trnuljčice je Maillot oblikoval močan koreografski jezik, ki v posodobljenem ključu odpira pravljico o deklici, ki šele ob polnoletnosti prvič naleti na ostri votek kolovrata, saj sta ji starša, da bi jo zaščitila pred urokom zlobne vile, skrbno poskrila vse trnje in bodice.

Sodobna Trnuljčica
Koregoraf se je naslonil na znano zgodbo o Speči lepotici Charlesa Perraulta iz leta 1697 ter na plesnost in dramatsko moč partiture Petra Iljiča Čajkovskega, ki mu je ponudila ustrezno iztočnico za poustvaritev tega priljubljenega baleta. Želel je odstraniti vse plasti, ki so v treh stoletjih različnih interpretacij prekrile polnokrvne, primarne prvine izvorne zgodbe o odraščanju, razmerjih med spoloma in družinskih vezeh. Hkrati pa se prepustiti plesnosti in dramski moči partiture Čajkovskega, kar je pripeljalo do izoblikovanja izvirnega baleta.

L. Š.