V SNG Opera in balet Ljubljana so danes premierno uprizorili slovensko opero Samorog Pavla Šivica. Skladatelj je trodejanko po istoimenski drami Gregorja Strniše ustvaril leta 1981, dve leti zatem je bila izvedena in posneta na Radiu Slovenija. S prvo odrsko postavitvijo se je soočil režiser Vinko Möderndorfer, dirigent je Igor Švara.
Kot je pred premiero povedal umetniški vodja Opere Marko Hribernik, je zgodovina uprizarjanja Samoroga dolga tri sezone. Nazadnje je bila predvidena kot del programa letošnjih Slovenskih glasbenih dnevov. V ljubljanski Operi jo bodo uprizorili ob trenutno veljavnih ukrepih, ki omogočajo polovično zasedenost dvorane.
Prilika o izmišljenem sovražniku
Režiser Vinko Möderndorfer ocenjuje, da je zgodba Samoroga izjemno aktualna. "In seveda tudi posebno slovenska. Preprosto povedano: gre za mesto, ki ga oblega sovražnik. Mesto čuva legenda o samorogu. Vendar se sovražnik in napadalec mesta, zunanji sovražnik, v operi nikoli ne pojavi. O njem se govori, vendar ga ni, ne nastopi. Kot da ni pomemben. Kot da so si ga izmislili."
"Veliki brat" gleda
Opera s srednjeveško tematiko govori o posameznikih, ki se izločijo iz družbe, ker so posebni, iskreni in se ne želijo prilagajati oblasti. Snovalci postavitve so vsebino še dodatno aktualizirali za današnji čas s tehnologijo. "Televizijski zasloni, ki so del scenografije Branka Hojnika, so veliko oko nekoga, ki nas ves čas nadzira," je povedal Hribernik.
Moralitete in bivanjska vprašanja
Pavel Šivic (1908–1995) je bil skladatelj in pianist, pa tudi esejist, kritik, prevajalec in pedagog. Njegov glasbeno-gledališki opus velja za najobsežnejši in najbolj raznolik v slovenski glasbeni literaturi.
Z glasbenim gledališčem se je prvič srečal takoj po koncu študija leta 1931, ko je napisal burleskno opereto Ej, ta prešmentana ljubezen. Preostala dela s tega področja so nastala v njegovem poznem ustvarjalnem obdobju. Leta 1967 je nastal balet z naslovom Goga, leta 1972 pa opera Cortesova vrnitev. Leta 1976 je sledila komorna opera Svitanja, zatem leta 1981 opera Samorog, ki po besedah Švare sodi med pomembnejša dela slovenske glasbene dediščine.
Štiri leta pozneje je ustvaril baletno sliko z naslovom Zorenje, leta 1987 otroško opero Kaznovana radovednost, opus s tega področja pa je sklenil z neizvedenima operama Hiša iz kart (1989) ter Psomar in njegovi hlapci (1990).
Kot je ob premieri zapisala Tatjana Ažman, so mu bile vedno blizu vsebine na temo moralnih vprašanj, zanimala ga je izrazita simbolika, življenjske resnice, eksistenčni problemi in notranji svet njegovih junakov. Dela, ki so v večini pripovedne narave in v katerih je pogosto uporabljal oratorijske elemente, je rad povezoval z dramskimi tematikami, v glasbenem smislu pa so ga zanimala predvsem vprašanja delitve funkcije besedila in glasbe ter vprašanja glasbene zasnove.
Glasba opere Samorog je po njenih besedah slogovno blizu Cortesovi vrnitvi, vendar se od skladateljevega najboljšega glasbeno-gledališkega dela razlikuje predvsem po učinku zlitja med libretom in glasbo.
V pevskih vlogah bodo nastopili Urška Arlič Gololičič, Nuška Drašček Rojko, Robert Vrčon, Matej Vovk, Andrej Debevec, Saša Čano in Janko Volčanšek kot gost.
Kostumograf je bil Alan Hranitelj, svetlobo je oblikoval Pascal Merat, video projekcije Atej Tutta in Valerija Cozzarini. Koreografinja je bila Anja Möderndorfer, dramaturg pa Blaž Lukan.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje