Star čebelji pregovor pravi ... Le kdo ne pozna teh Vilijevih besed, za katere pa se čebelica Maja nikoli ni kaj dosti zmenila. Radovedno, vedoželjno, nagajivo in pogumno čebelico, ki vrsto desetletij navdušuje otroke po vsem svetu, je tokrat na oder postavila Ivana Djilas. Lutke animirajo Petra Bauman, Lena Kline, Aja Kobe in Danilo Trstenjak. Za lutke in scenografijo je poskrbela Jelena Proković, zgodba pa se odvija ob glasbi Boštjana Gombača.

Skoraj sto let je minilo, odkar je nemški pisatelj Waldemar Bonsels napisal zgodbo Die Biene Maja, ki je bila nato prevedena v kopico jezikov, prenesena v animirano serijo, hrvaški skladatelj Bruno Bjelinski pa si jo je leta 1963 zamislil še kot otroško opero.

Čebelica, za katero običajna pravila ne veljajo
Zgodba, ki so jo otroci oziroma njihovi starši lahko prvič prebirali leta 1912, pripoveduje o majhni čebelici Maji in njenih prijateljih Viliju, kobilici Flipu ter učiteljici Kasandri. V zgodbi sledimo Majinemu razvoju od razigrane mladenke do odgovorne odrasle članice čebelje družbe. Pri tem jo žene njena neustavljiva radovednost in želja po spoznavanju sveta tudi izven meja čebeljega panja. Radovednost, ki se na prvi pogled zdi kot ovira pri Majinem odraščanju, je pravzaprav nujno potrebna lastnost pri njenem spoznavanju sveta in življenja. Pred to jo vedno znova svari Vili, ki z Majo ne deli te avanturistične žilice.

Za to posebno čebelico običajna čebelja pravila ne veljajo, zato mora v širnem svetu najti tista svoja pravila. Pri tem pa neprestano išče odgovore na vprašanje o vsem, kar sliši in čuti. Čebelica tako spozna vrsto prijaznih, pa tudi manj prijaznih insektov, od kačjega pastirja, muhe, mravljic do bogomoljk, os in strašne pajkovke.

Prva "živa" Čebelica Maja
Gotovo je najbolj znana in razširjena animirana priredba Čebelice Maje tista, ki so jo prvotno predvajali na japonski televiziji leta 1975, nato pa so jo prevedli v številne jezike in predvajali na malih zaslonih po vsem svetu. V tej različici smo jo spoznavali tudi slovenski gledalci. Film z živimi "igralci" pa je leta 1924 na podlagi zgodbe prvič posnel nemški fotograf Wolfram Junghans. Gre za prvi celovečerni film, v katerem nastopajo živi insekti. Finski filmski arhiv in Bundesarchiv-Filmarchiv sta film restavriral leta 2005, obnovljeno različico pa so nato predvajali v Hamburgu in Helsinkih.

M. K.