Teden slovenske drame, že 43. po vrsti, se bo v Kranju začel 27. marca, selektorica Amelia Kraigher pa je nanj uvrstila največ predstav, kot jih dovoljuje pravilnik. Želi namreč dati prostor čim večjemu številu kakovostnih predstav, zlasti v času krize in drugih nevšečnosti, ki tarejo slovenski kulturni prostor.
Če je lani opazila, da se je velik del predstav festivala ukvarjal s slovensko kulturno, družbeno in politično zgodovino, je letos prepoznala neki premik. Gledališča so se odzvala na 20-letni neoliberalni kapitalizem, katerega posledice najbolj občutimo danes, in se osredotočila na družbeni sedanjik, pojasnjuje. "Izbrane predstave na najrazličnejše načine, skozi izrazite avtorske in režiserske poetike ter celo povsem izvirne žanrske formate, razbirajo in komentirajo pasti neoliberalnega globaliziranega slovenskega vsakdana. Predstave tematizirajo zapletena politična in družbenoekonomska vprašanja, ki jih prinašajo posledice nepravične akumulacije in distribucije kapitala; skoznje presevata tako socialna kot kulturna kritika družbe ter kritika ekonomskega in socialnega stanja države in njenih ljudi."
Osmerica, ki sestavlja tekmovalni program
V letošnjem tekmovalnem programu sta družbeno ostri obe igri, nagrajeni z Grumovo nagrado, Vaje za tesnobo Vinka Möderndorferja v režiji Jake Andreja Vojevca in izvedbi Slovenskega stalnega gledališča Trst o tajkunskem menedžerskem izčrpavanju podjetja ter Shocking Shopping avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje, ki govori o potrošništvu.
Angažirana je tudi groteska Rokovnjači Mihe Nemca in Nejca Valentija v izvedbi domačega Prešernovega gledališča Kranj in SNG-ja Nova Gorica. Groteska je izrazita v Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja v režiji Diega de Bree ter koprodukciji Drame SNG-ja Maribor, SNG-ja Drame Ljubljana in EKP-ja Maribor, pa tudi v Potohodcu Daneta Zajca, ki jo v izvedbi Akademije za gledališče, radio, film in televizijo režira Zala Sajko, ter v predstavi Marka Čeha Herman Schwarz in Veronika Wald v izvedbi Zavoda Margareta Schwarzwald in Gledališča Glej.
Drugi poudarek programa pa se odraža v formatu predstav, saj so nekatere pisane le za posamezne in nimajo težnje po novih uprizoritvah. Takšna je na primer predstava avtoric in režiserk Simone Semenič in Barbare Kapelj Osredkar z naslovom Kapelj in Semenič v sestavljanju v izvedbi KD Integrali. V tekmovalni program je uvrščena še predstava Ples v dežju, ki ga je po romanu Dominika Smoleta in filmu Boštjana Hladnika dramatizirala Nana Milčinski, režiral Matjaž Berger, pripravila pa Anton Podbevšek Teater Novo mesto in Mestno gledališče ljubljansko.
Spremljevalni program s čutom za sodobno gledališče
Enako družbeno angažiranost bodo obiskovalci festivala prepoznali v predstavah spremljevalnega programa, ki obsega monodrame v sodobnem pomenu te besede, kar pomeni, da so med njimi tudi avtobiografski performansi in podobne oblike sodobnega gledališča. Ogledati si bo mogoče predstave Ko slišim besedo igralec, se primem za denarnico Marka Bulca in Mateja Recerja (Gledališče Glej in Slovensko mladinsko gledališče), avtorski projekt Simone Hamer Kladivo ali Pinceta? (KD Integrali in Gledališče Glej), Zlati šus Tamare Matevc in režiserja Marka Čeha (Lutkovno gledališče Ljubljana), Dolg Rakef Saške/Dolg RS v režiji Barbare Kapelj Osredkar (Maska Ljubljana) in projekt Andreja Rozmana - Roze Že spet obisk (Rozinteater).
Mednarodni program sicer še ni dokončno potrjen, glede na zdajšnje dogovore pa naj bi organizator v sodelovanju s selektorico vanj uvrstil osem predstav, po eno celo iz Tajvana in Indije. Zaradi zares obsežnega programa bodo v posamezne festivalske dneve umestili tudi po dve predstavi in izkoristili novo prizorišče v Stolpu Škrlovec.