Moje pesmi, moje sanje ali poskus Američanov, da napišejo zabavni protinacistični 'Heimatfilm' začenja festival Dnevi komedije. Foto: Prešernovo gledališče
Moje pesmi, moje sanje ali poskus Američanov, da napišejo zabavni protinacistični 'Heimatfilm' začenja festival Dnevi komedije. Foto: Prešernovo gledališče
Sugar - Nekateri so za vroče
Petje in ples ne bosta zaznamovala le uvodnega večera. Na sporedu je tudi predstava Sugar - Nekateri so za vroče. Foto: spletna stran MGL

Začeli so se namreč Dnevi komedije, festival komičnega gledališča, katerega je letos odprlo delo, ki razveseljuje že vrsto generacij. Ko je šel h koncu osrednji televizijski dnevnik, je padel zastor in kot prva festivalska predstava je zaživel muzikal Moje pesmi, moje sanje, koprodukcija Delavnice Musike in Prešernovega gledališča Kranj, ki ga je režiral Matjaž Pograjc. Iskrivo besedilo Andreja Rozmana - Roze (gre za prevod izvirnega besedila Richarda Rodgersa, Oscarja Hammersteina II., Howarda Lindsaya in Russla Crousa) so posremili znani songi, ki opevajo pomen družine in njene večne vrednote ter izpostavljajo teme narodne zavesti, lepote domovine, grozeče nevarnosti nacizma in neustavljive želje po svobodi.

Tekmovalne predstave
Dnevi komedije, ki jih v Celju prirejajo od leta 1992, bodo potekali ob koncih tedna, in sicer vse do sredine marca. Do 15. marca se bodo zvrstile predstave Grönholmova metoda (Mestno gledališče Ptuj), Gospa ministrica (SNG Nova Gorica in Gledališče Koper), Sugar - nekateri so za vroče (Mestno gledališče ljubljansko), Elling (Slovensko ljudsko gledališče Celje), Solistika (Familija, koproducent MGL), Hrup za odrom (Špas teater), Življenje slovenskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali tuje hočemo - svojega ne damo (SNG Drama Ljubljana) in Za znoret (Gledališče Koper).

Pobudnik in prva dva, ki sta oddala svoj glas
Program festivala Dnevi komedije je sestavila Tatjana Doma, dramaturginja SLG-ja Celje, ki je mesto selektorice festivala prevzela 1. januarja 2008. Sicer pa velja omeniti tudi moža, brez katerega festivala gledališča smeha ne bi bilo. To je nekdanji dramski igralec celjskega gledališča Marjan Bačko, ki je nekoč navrgel idejo, da bi bilo fino v Celje pripeljati še druga gledališča, ki gojijo komedijo. Svoj glas za sta takoj zagotovila takratna upravnik teatra Borut Alujevič in umetniški vodja Blaž Lukan.

Rodil se je festival, ki prinaša ne le tekmovanje komedij, ampak ponuja dober vpogled v humorno gledališče pri nas. K temu pomaga tudi spremljevalni program, ki letos ponuja tri predstave: Zgodovina moje neumnosti (Povijest moje gluposti) Željka Vukmirice, Fuzbal je vse! (predstava je iskrivo podnaslovljena Trening z Gojmirjem Lešnjakom Gojcem) in Duohtar pod mus!, odmerek primorskega humorja v produkciji Gledališča Koper in SNG-ja Nova Gorica.