Oglas
Križaj je sicer največji del svoje ustvarjalne energije posvetil SLG-ju Celje, kjer je bil hišni režiser, občasno pa tudi v. d. umetniškega vodje. Na oder je postavil številna dela svetovnih klasikov, med njimi Evripida, Sofokleja, Becketta in Moliera. Rad pa
je segal tudi po dramah domačih avtorjev, kot so Župančič, Partljič, Zajc in Jančar.
Med zadnja Križajeva dela sodi komedija Vaja zbora dramatika Vinka Möderndorferja, ki jo je Križaj na oder postavil v gledališki sezoni 1998/99. Uprizoritev si je istega leta na Dnevih komedije prislužila eno glavnih nagrad - za najboljšo jo je namreč razglasilo občinstvo festivala.
Poizkusil se je tudi v filmskem mediju
Križaj, ki je bil za svoje delo večkrat nagrajen, med drugim tudi z nagrado Prešernovega sklada leta 1964, se je preizkusil tudi v filmu. Leta 1964 je namreč režiral film Zarota, vendar se kasneje k temu mediju gibljivih slik ni več vračal.
Režiser Franci Križaj, rojen 20. januarja leta 1936 v Ljubljani, je umrl v nedejo, in sicer po hudi bolezni.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje