V Ivančni Gorici rojeni igralec je bil najprej član Prešernovega gledališča v Kranju (med letoma 1951 in 1954), nato pa je po vrnitvi iz Celja v 60. letih postal član Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL), kjer je igral vse do svoje upokojitve leta 1989. V MGL-u se je izoblikoval v karakternega igralca in komika, pravijo v gledališču. Med njegovimi mladostnimi vlogami v ljubljanski gledališki hiši omenjajo Spaka v Shakespearjevem Snu kresne noči, naslovno vlogo v Hamletu, Romeu in Juliji, iz poznejšega obdobja pa si ga bodo zapomnili zlasti po vlogah Balantača v Vdovi Rošlinki Golarja.
Cankarja je imel v malem prstu
Nastopil je v vlogi Matička v Kreftovih Krajnskih komedijantih, Priorja v Strniševh Ljudožercih, Korla v Hiengovemu Večeru ženinov, Budalo v Iz take smo snovi kot kranjski komedijanti Mirka Zupančiča. Poleg tega je oživil tudi vrsto likov iz Cankarjevih iger, kot na primer Jermana in Župana v Hlapcih, Krištofa Kobarja in Župana v Pohujšanju v dolini šentflorjanski, Dolinarja v Jakobu Rudi in Grudna v komediji Za narodov blagor. Upodobil je še Resnicoljubnega v Dvanajstih porotnikih Roseja in Budjuhna in naslovnega junaka v Shakespearjevem Rihardu I.
Več kot 90 vlog
Janez Eržen je tako MGL zapustil po več kot 90 odigranih vlogah, za katere je prejel tudi dve nagradi ZDUS-a v letih 1961 in 1995, Severjevo nagrado (1977) in druge. Gledalci so ga lahko spremljali tudi na malih zaslonih, kjer je nastopal v TV-dramah, kot na primer Mali oglasi, TV-igrah Srečal sem dekle in Napravite mi to deželo zopet nemško ter filmu Onkraj.
V gledališču je spoznal tudi svojo življenjsko sopotnico Vero Perovo, s katero sta se skupaj zapisala ustvarjanju na gledaliških deskah Mestnega gledališča ljubljanskega.
Žalna slovesnost bo v MGL-u potekala 13. februarja ob 13.00.
M. K.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje