Naslovno moško vlogo je prevzel Uroš Smolej. Foto: MGL/Barbara Čeferin
Naslovno moško vlogo je prevzel Uroš Smolej. Foto: MGL/Barbara Čeferin

Don Juan vselej išče popolnost, torej nekaj, kar na tem svetu ne obstaja. In ženske hočejo njemu in sebi vsakokrat znova dokazati, da bo lahko vse, kar išče, na tem svetu našel.

Ödön von Horváth, odlomek iz predgovora
V Jovanovićevi postavitvi nastopa deset igralk v zelo posebnih vlogah. Foto: MGL/Barbara Čeferin
Eden izmed 36 prizorov v predstavi se dogaja na drsališču. Foto: MGL/Barbara Čeferin
V izvotljen svet s konca prve svetovne vojne se v iskanju svoje prve ljubezni vrne moški. Foto: MGL/Barbara Čeferin

Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) bodo drevi ob 20.00 premierno uprizorili dramo Don Juan se vrne iz vojne Ödöna von Horvatha v režiji Dušana Jovanovića. Po besedah direktorice MGL-ja Barbare Hieng Samobor je to velik in razkošen projekt: v izvotljen svet s konca prve svetovne vojne se v iskanju svoje prve ljubezni vrne moški.

Po Horvathovih napotkih naj bi bilo v drami poleg moške vloge - igra jo Uroš Smolej - še od sedem do 40 ženskih vlog. V Jovanovićevi postavitvi nastopa deset igralk v zelo posebnih vlogah: Iva Krajnc, Tjaša Železnik, Mirjam Korbar Žlajpah, Stannia Boninsegna, Mojca Funkl, Petra Veber Rojnik, Judita Zidar, Anja Drnovšek, Barbara Ribnikar in Tina Gunzek. "Vsaka ima skrito jedro motivacije, ki ga je bilo treba razvozlati," je pojasnil Jovanović na novinarski konferenci.

Netradicionalni junak velik izziv za Jovanovića
Po besedah Hieng Samoborjeve vse kaže, da je Don Juan zadnji moški: "Mrzlično išče svojo davno, zapuščeno ljubezen in zdrsne v svojo prvotno mitologijo - zapeljevanje." Kot je še dejala, ima drama skrite mizogine nastavke, zato je razmišljala, da bi k sodelovanju povabila režiserko. Potem je ugotovila, da mora režijo prevzeti Dušan Jovanović, "ikona slovenskega teatra", da bi se izognil pastem, ki jih nastavlja tekst.

"Drama je bila zame velik izziv. Sam junak ni utirjen v tradicionalno linijo neugnanega, ciničnega zapeljevalca, ki konzumira ženski spol in erotiko, da bi ohranjal svojo identiteto," je dejal Jovanović. "Kar se tiče moškosti, mislim, da ni sodoben tip moškega. To je slehernik oziroma neki univerzalni moški z dobrimi in slabimi nameni ter lastnostmi. Človek s srednjo začetnico," je dejal Jovanović.

Ustvarjanje drame je bilo po besedah Hieng Samoborjeve izjemno "sežeto soavtorstvo" med režiserjem, scenografom in avtorjem videa Vadimom Fiškinom, kostumografinjo Jeleno Proković, avtorjem glasbe Dragom Ivanušo ter dramaturginjo Diano Koloini. Tekst je prevedla Urška P. Černe.

Don Juan brez uporništva proti nebu
Horvathova izpeljava legende o Don Juanu se po Jovanovićevih besedah zelo razlikuje od predhodnih. "Molierov Don Juan je neki ciničen zapeljivec, nihilist, ki hodi po tej poti zavestno. Tu ne gre za cinično osebo, gre za običajno človeško nestanovitnost, ki je mogoče pri tem liku zelo poudarjena, ni pa njegova načelna drža, nima uporništva proti nebu," je še povedal Jovanović.

Predstava je sestavljena iz 36 prizorov, med njimi je prizor na drsališču. Dramaturško je predstava fragmentarna, mozaik podob iskanja. "Kljub fragmentarnosti je struktura zelo realistična in precizna kot tkanje mozaika, kjer se posamezni prizori počasi in gotovo spreminjajo v trdno zidano scensko arhitekturo, trdno dramaturško celoto," je povedal Jovanović.

Dramski tekst je nastal leta 1937, za tiste čase je bil zelo inovativen. "Danes po formalni plati ni več, je pa zelo tekoč, zelo zaključen sam v sebi," je še dejal Jovanović.

Don Juan vselej išče popolnost, torej nekaj, kar na tem svetu ne obstaja. In ženske hočejo njemu in sebi vsakokrat znova dokazati, da bo lahko vse, kar išče, na tem svetu našel.

Ödön von Horváth, odlomek iz predgovora