Ta govori o prepovedani ljubezni mačehe do pastorka in tematizira upravičenost morale ter zakonov družbe in družine, kadar se soočijo s tako močno strastjo. Zaradi kontroverzne tematike, ki jo umetniško obdelel, se je moral dramatik umakniti iz javnega življenja.

Skrito bistvo telesa
Racinovo mojstrovino, ki danes predstavlja višek klasicistične dramatike, je režiral francoski režiser Francois-Michel Pesenti. Ta je s pomočjo članov draminega ansambla in gostov - Veronika Drolc, Aleš Valič, Marko Mandič, Petra Govc, Katja Levstik, Igor Samobor, Alenka Vipotnik in Iva Babič - skušal na odru Racinov poetični jezik upodobiti kot konkretno utelešenje strasti in skritega bistva telesa.

Besede, ki osvobajajo
"Oče je izginil že pred meseci in je gotovo že mrtev. Ženska, ki je njegova žena, trmasto skuša umreti, pa noče povedati, zakaj. Druga ženska je jetnica in je skrita pred vsemi. Mladenič, ki se je odel v molk, hoče pobegniti in se izgubiti. Takšno je stanje sveta, kamor nas vrže Racine s prvimi verzi svoje Fedre. To stanje ni posledica razpadanja, temveč nekakšne blokade, zapore vseh življenjskih sil, ki se lahko osvobajajo le še v besede in kretnje. Igra pripoveduje o tem osvobajanju," je o svoji interpretaciji klasičnega teksta povedal režiser.

Fedra še v treh gledališčih
Francois-Michel Pesenti bo v prihodnje Fedro postavil še na treh svetovnih odrih; v Narodnem gledališču v Damasku v Siriji, v Classic Stage Theatru v New Yorku v ZDA in v gledališču Seinendan v Tokiu na Japonskem. Postavitve bodo v enaki scenografiji, kar naj bi olajšalo gostovanja in izmenjave med gledališči, a z lokalnimi igralci in sodelavci.

Zaljubljenost v klasične tragedije
Francois-Michel Pesenti (1954), eden svetovno najbolj uveljavljenih sodobnih francoskih režiserjev, je študiral književnost v Ženevi in v Aix-en-Provenceu. Leta 1979 je soustanovil gledališko skupino Theatre du Point Aveugle (Gledališče slepe pege), ki danes deluje v Marseilleu. Pesenti veliko dela tudi v Nemčiji in drugod po svetu, kjer režira zlasti velike klasične tragedije, a tudi moderne igre, denimo Durasovo, Koltesa, Adamova, Becketta, Pirandella in druge.