Na festivalu se predstavljajo znana in manj znana imena iz sveta gledališča. Foto:
Na festivalu se predstavljajo znana in manj znana imena iz sveta gledališča. Foto:
Poletne ulice Avignona so polne gledališčnikov že od leta 1947. leta 2004 pa je zaradi stavke umetnikov festival odpadel.
Avignon je prizorišče največjega francoskega gledališkega festivala.

Nekdanje papeško mesto na jugu Francije se vsako leto odene v gledališke zavese in kulise ter gosti mnoga evropska gledališka, ki pridejo pokazat, kaj se novega dogaja na njihovih odrih. Tokrat se bo od 7. do 27. julija tam zvrstilo 36 predstav, za omenjeni glasbeni in inovatorski duh pa bosta poskrbela umetniška družabnika, švicarski režiser Christoph Marthaler in francoski pisatelj Olivier Cadiot.

Oklesten spored zaradi krize
V osrednjem programu festivala, imenovanem In, bo med 36 spektakli približno 20 izvedenih premierno oziroma so bili premierno prikazani pred kratkim. Čeprav so pokrovitelji, državni in lokalni, prispevke povečali za dva odstotka, so festival, na katerem so lani prodali približno 125.000 vstopnic, morali sestaviti s klestenjem sporeda. "V prodajo smo dali 10.000 vstopnic manj kot lani, vendar bomo obdržali visoko umetniško kakovost," je povedala Hortense Archambault, ki festival vodi skupaj z Vincentom Baudrillerjem. Od 8. do 31. julija bo v Avignonu še Off program, v katerem bo brez posebnega umetniškega vodstva nastopila še množica artistov. V tem delu festivala krize ni tako močno občutiti, saj na 1.100 dogodkih pričakujejo udeležbo skoraj 900 umetniških skupin, ki se bodo predstavile na 123 prizoriščih.

Vse od rocka do plesa
Umetniška družabnika sta se letos odločila razviti enkratno glasbeno pisavo. Christoph Marthaler bo festival odprl na emblematičnem prizorišču, na dvorišču Papeške palače, z izvedbo svoje skladbe Papperlapapp (Blablabla). Pisatelj Olivier Cadiot bo oživil dve svoji besedili - Un nid pour quoi faire in Un mage en ete, s sodelavcem na sceni Ludovicom Lagardom. Občinstvo bo lahko 14. julija pred Papeško palačo prisluhnilo tudi glasbi skladatelja Pascala Dusapina in rockerja Rodolpha Burgerja.

V plesnem programu bo belgijska koreografka Anne Teresa De Keersmaeker oživila srednjeveško Ars subtilior, porojeno v Avignonu. Bruseljčanka je ena glavnih predstavnic sodobnega plesa na festivali, kjer je sicer ta panoga močno zastopana. Sodelovali bodo še francosko-srbski koreograf Josef Nadj, Flamec Alain Platel, Cindy van Acker iz Ženeve, Pierre Rigal iz Toulousa in Faustin Linyekula iz Konga. Tam bo seveda tudi direktor središča Centre choregraphique national de Rennes Boris Charmatz, ki bo prišel z dvema predstavama, prihodnje leto pa bo v Avignonu v vlogi umetniškega družabnika. Druga uprizoritev na dvorišču Papeške palače bo Rihard II. Williama Shakespeara v novi režiji Jean-Baptista Sastra. Denis Podalydes, velik francoski gledališki igralec, bo nastopil v naslovni vlogi kralja, ki ga je v večni spomin zapisal ustanovitelj festivala Jean Vilar na prvi izdaji Avignona, leta 1947.

Številni gostje
Avignon bo svoj pogled namenil tudi proti srednji in vzhodni Evropi - s predstavo Flamca Guyja Cassiera, ki je postavil Človeka brez posebnosti Roberta Musila, z Baalom Bertolta Brechta s Clotilde Hesme v glavni vlogi ter s komedijo Delirij v dvoje Eugena Ionesca v režiji Christopha Feutriera, z igralko Valerie Dreville. Festival bo, kot vedno, kraj za prenovo gledališke pisave, ki naj bi jo prinesla imena, kot so Gisele Vienne, Philippe Quesne, Jean Lambert-Wild in drugi. Nastopili bodo igralci, ki jih ni mogoče spraviti v nobeno kategorijo, na primer Španka Angelica Liddell, Julie Andree T iz Quebeca in Švicar Massimo Furlan.