Na Odrupododrom Slovenskega gledališča Celje so premierno uprizorili burko pesnika in dramatika Milana Jesiha Triko. Po besedah Tine Kosi, upravnice gledališča, je besedilo za igralce še poseben izziv zaradi hitrih preskokov med prizori. Kosijeva meni, da se tako ustvarja komičnost, ki pa za seboj skriva problematiko človekove izpraznjenosti. Sam avtor besedila, Milan Jesih, pa je povedal, da je osrednja tema besedila prešuštvo.

Le črn triko in prostor poln predmetov
Po besedah režiserja predstave Luke Martina Škofa vsak prizor v predstavi Triko sam v sebi nosi dramaturški lok, prostor pa je poln različnih predmetov, medtem ko igralci nastopajo v črnih trikojih. Zanj Triko ne ponuja sproščujoče nežnosti, temveč kvečjemu naslajanje ob groteskno nerodnih poskusih iskanja sreče. Jesihov jezik pa je Martin Škof označil za čudovit, a zapleten.

V burki Triko Jesih duhovito preigrava niz situacij in v ospredje postavlja odnos med moškim in žensko. Skozi posamične fragmentarne prizore postavlja pred gledalca arhetipske situacije iz vsakdanjega življenja parov, ki se ljubijo, prepirajo, varajo. Štirje protagonisti se pojavljajo v najrazličnejših vlogah ter se zapletajo v različne ljubezenske večkotnike.

Površinskost sodobnih odnosov
Ljubezenske dogodivščine jih vodijo v komične položaje, ki bi se lahko precej nesrečno končali, pa vendar se vsak izmed njih vedno znova spretno izogne nevarnim posledicam ljubezenskih pustolovščin. Rdeča nit vseh prizorov sta ljubezen in seksualnost, ki vodita igralce v burne ljubezenske dogodivščine, ki jim spremenijo življenje. Kljub komičnosti situacij pa vsa ljubezenska srečanja govorijo o sodobnem svetu in čedalje značilnejši plehkosti ter površinskosti medsebojnih odnosov.

Kot dramaturginja se pod Triko podpisuje Urška Martin Škof, scenograf je Miha Knific, kostumografinja Nadja Bedjanič, avtor glasbe pa Matej Končan Kleemar. V Trikoju nastopajo Bojan Umek v vlogi Erika, David Čeh bo zaigral Franca, Anica Kumer Špelo, Barbara Medvešček pa bo Anita.

C. R.