Pri porokah se ukvarjamo z vsem drugim kot s človekom, ugotavlja režiser Gogoljeve komedije Ženitev s podnaslovom Nenavaden dogodek, poln nesporazumov in absurdnost. Ženitev, ki je na koncu pravzaprav niti ni, je predstavljena kot trgovska menjava, ki bo prinesla materialne in intelektualne dobrine, ne pa tistega, na čemer resnično temelji odnos med ljubljenima osebama.

Režiserja je v Gogoljevi komediji nagovarjalo vprašanje človekove izgubljenosti ob izbiri in spremembi. Gre za to, kaj se pravzaprav lahko zgodi posamezniku, ko mora sebe premestiti v drug življenjski okvir, ter kakšne zadrege, nelagodja in izgubljenosti se ob tem v njem pojavljajo. "Ko se zavemo, da je potrebna sprememba, se nam zdi ta skoraj nemogoča," pojasnjuje režiser.
De Brea s predstavo Ženitev nadaljuje svojo raziskavo burleske kot enega najčistejših in najbolj domišljenih kanonov ustvarjanja znotraj žanra komedije. "Za potrebe predstave Ženitev vse to postavlja v zelo poseben, za ta primer izmišljen, odrski svet, ki je pisan in asociativno neverjetno bogat," je pred premiero pojasnila direktorica in umetniška vodja MGL-a Barbara Hieng Samobor.
Feminizacija moških in maskulinizacija žensk
Komedija, ki je postavljena v drugo polovico 19. stoletja, po besedah Samoborjeve brez travme in z obilico humorja podaja sliko feminizacije moških in maskulinizacije žensk, po besedah režiserja pa se ukvarja tudi z nezmožnostjo posameznika, da bi zares videl drugega in z njim vzpostavil tehten dialog.
Režiser pri postavitvi scenografije ni uporabil "bogatih izrazil", a mu je uspelo skupaj z režijo in kostumi ustvariti bogate učinke. Sceno je želel postaviti na "nadčasovno raven". Dva prostora, ki jih predstava sicer predvideva, je spojil v enega in ju ni določil scensko, temveč svetlobno, kar sovpada s končnim absurdom, ki sklene predstavo - ženin izpuhti v zraku in nihče na koncu pravzaprav zares ne ve, kaj se je z njim zgodilo.
V predstavi nastopajo Jana Zupančič, Bernarda Oman, Tanja Dimitrievska, Jožef Ropoša, Sebastian Cavazza in Gregor Čušin. Kostume je sicer v slogu druge polovice 19. stoletja, a s fantazijskimi dodatki burlesknega, zasnoval Leo Kulaš, za glasbene priredbe je poskrbel Marko Hatlak, dramaturginja predstave je Petra Pogorevc.