V sklopu Liffa je potekala MMC-jeva premiera filma Pošast velikana japonskega filma Hirokazuja Kore-ede. Gre za enega njegovih najbolj ganljivih filmov, ki pokaže, da včasih prehitro sklepamo o stiskah svojih najbližjih. Po projekciji filma v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma je potekal pogovor o zaznavanju medvrstniškega nasilja, na katerem se je filmska kritičarka in novinarka Ana Jurc pogovarjala s profesoricama psihologije Ljubico Marjanovič Umek in Ajdo Erjavec.

V uvodu so se pogovarjali o obravnavi nasilja, če so vpleteni zgolj otroci in mladoletni. Na kakšen način je pristop drugačen?

Pomembno je, da obravnavamo tako nasilne otroke kot njihove žrtve
"Obravnava zgolj žrtve ne bo spremenila širšega socialnega konteksta. Nasilni mladostniki ne bodo nehali biti nasilni, če se z njimi ne bomo ukvarjali. Treba jih je narediti občutljive, da razumejo različnosti in drugačnosti, zaradi katerih se običajno pojavlja nasilje," je bila jasna profesorica razvojne psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani Ljubica Marjanovič Umek.

V filmu Pošast japonski profesor pravi, da so prave pošasti pravzaprav starši. Ali lahko starši poslabšajo situacijo medvrstniškega konflikta? Erjavec pravi, da obstaja temeljna razlika med razvojnim konfliktom in nasilnim dejanjem. "Za večino razvojnih konfliktov je zaželeno, da jih otroci razrešujejo samostojno oziroma s pomočjo odraslih, ki so v šoli. Drugače je, ko to preide v nasilje, takrat je obvezno vključiti starše. Prepoznavanje razlike pa sodi v sivo cono, kjer se pogosto vprašamo, ali smo pravilno prepoznali situacijo."

Za starše, katerih otrok je bil vpleten, je običajno, da se jezno obnašajo, pravi. "Vprašanje pa je, kdaj ta jeza spet preide en korak dlje in se s tem ustvari trikotnik, kjer se ne ve, kdo je nasilnež, kdo preganjalec in kdo žrtev. Tudi v filmu so vsi želeli reševati situacijo s premalo informacijami in so se mimogrede znašli v vlogi nekoga, ki povzroča naprej neko stisko."

Imamo stereotipe, a nimamo jasnega védenja, kdo je nasilen mladostnik in kdo žrtev
Profil nasilnega mladostnika ali mladostnice ni enoznačen, opozarja Marjanovič Umek. "Poznamo številne psihološke značilnosti posameznika in okoljske dejavnike, ki seveda bolj določajo, da je kdo bolj nasilen in drugi pogosteje žrtev. A številne so enake tako pri tistih, ki so nasilni, in pri tistih, ki so žrtve. Recimo nizka samopodoba oziroma samospoštovanje. To, da nimajo socialnih zmožnosti, prav tako," pravi in nadaljuje, da "prav tako ne moremo reči, da so šolsko uspešni otroci manj ali bolj nasilni. Ali pa da prihajajo nasilni mladostniki iz družin z nizkim socialno-ekonomskim položajem."

Sorodna novica Pošast

Erjavec: Na spletno nasilje nimamo pravega odgovora
"Nimamo najboljših smernic, kaj početi z nasiljem, ki se ne dogaja na šoli, ampak še vedno poteka med deležniki našega učnega procesa," opozarja Erjavec. Boji se, da šolski uslužbenci niso dovolj usposobljeni, da bi reševali tovrstne situacije in da pogosto šele, ko nastopi težava, iščejo protokole ravnanja. "Knjiga, ki opisuje te protokole, je izdana v 700 izvodih. Manj kot je šol vse skupaj v Sloveniji," pravi in dodaja, da so "najučinkovitejši preventivni pristopi usmerjeni v opismenjevanje ljudi, kako naj ravnajo, preden eskalira do situacije, kjer so razmerja moči porušena".

Marjanovič Umek je bila v filmu pozorna tudi na odnos med mamo in otrokom, med katerima "umanjka neka močna čustvena varnost, ki bi jo ta otrok doživljal ob mami" in da, čeprav izstopajo tudi medkulturne razlike, "umanjka pogovor, ki bi poskušal reševati stiske, še preden te nastopijo". "Ključno je zgodnje odkrivanje napetosti in da je komunikacija med starši in šolo vzpostavljena že v času, ko teh konfliktov ni," je dodala Erjavec. "Navidezne rešitve konfliktov, ko sta se bila tudi v filmu mladostnika prisiljena opravičiti in so se vsi potem obrnili stran ne glede to, kaj se je med njima naprej dogajalo, so zelo nehvaležne rešitve," je sklenila.

Ljubica Marjanovič Umek je profesorica razvojne psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani in ena izmed največjih strokovnjakinj s področja razvojne psihologije za področje vrtcev in šol pri nas.

Ajda Erjavec je profesorica psihologije na Gimnaziji Bežigrad in predsednica Sekcije za vzgojo v skupnosti pri Socialni zbornici Slovenije ter članica Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Eden najbolj ganljivih filmov japonskega režiserja Kore-ede
Film Pošast pokaže, koliko različnih obrazov ima lahko resnica o enem dogodku, gre pa za zgodbo o najstniku, ki je nekoliko odtujen od okolice. Njegova mati začne pri njem opažati nenavadno vedenje, zaradi česar sklepa, da se mu v šoli verjetno nekaj dogaja, kar pa se na koncu izkaže za nekaj povsem drugega, kot je domnevala.