Po besedah Marcena je predstava, ki jo je postavil na Mali oder po motivih besedil Georgea Orwella, "serija žanrsko raznolikih prizorov, vinjet, plakatov, spomenikov velike zgodovine Živalske farme". "A ti prizori v neizprosni želji po slikanju veličine bolj slikajo anomalije vzpostavljene družbe, manipulacijo, ki družbo sploh drži pokonci, in izvotljenost prašičje morale."

Vloge bodo zasedli Vladimir Vlaškalić, Eva Kraš, Vojko Belšak, Mateja Pucko, Maša Žilavec in Liza Marijina.

Dogajanje je postavljeno v umetniško galerijo, v Muzej upora, in poteka na dveh ravneh, na banketu ob praznovanju državnega praznika, kjer elita sebi v zabavo in raji v posmeh preigrava različne verzije svoje slavne zgodovine.

"Glasno in pogumno je zagovarjal socialistična načela, obenem pa nasprotoval tako komunizmu kot izkoriščevalski kapitalistični miselnosti," so o Orwellu zapisali v SNG-ju Maribor. Kot poudarjajo, je opus angleškega romanopisca, esejista, kolumnista, misleca, prostovoljnega klateža, španskega borca, glasnika pravic izkoriščenih Georgea Orwella (1903–1950) zelo obsežen, a le dve deli sta mu zares prinesli priznanje, slavo in končno tudi denar. To sta roman Živalska farma, ki ga je podnaslovil "pravljica", in antiutopični roman 1984.

Farma Orwell se naslanja na zgodbo Živalske farme, ideje romana 1984, štiri Orwellove eseje, ki so v slovenskem prevodu izšli pod naslovom Fašizem in demokracija, ter eseje, objavljene pod naslovom Svoboda ali suženjstvo? V kitovem trebuhu in drugi eseji.

Skozi oči prašičje elite
Soavtorica besedila in dramaturginja uprizoritve Tatjana Doma v gledališkem listu pravi, da v Farmi Orwell gledamo svet skozi oči prašičje elite. "Prašiči imajo oblast nad vsemi živalmi, jo zlorabljajo, za obstoj na oblasti pa se poslužujejo manipulacij, diskreditiranja, lažnih novic, nadzora in revidiranja zgodovine z jasnim ciljem utrditi oblast do te mere, da je nihče več ne more ogroziti. Enkrat davno v preteklosti so bili tudi oni enaki med enakimi, potem pa sta jih oblast in moč pokvarili," piše.

Soavtorja sta se že pri pisanju adaptacije trudila, da se nista ujela v past aktualiziranja, kar po njegovem občutku ni prava pot. "Bolj pomembno se mi zdi, da uprizoritev najde pot Orwellove ironije, satire – torej igranja s fenomeni in operiranja s humorjem. Obračanja na glavo, vzpostavljanja situacij, v katerih se družbeni red sam, ne da bi se zavedal, izgubi. Kot smo se izgubili mi. Že odkar smo začeli delati, se mi namreč plete po glavi, da je Orwellovo pisanje v natančnosti svojih predikcij ob koncu 20. stoletja delovalo kot tragična distopija, danes pa je farsa, groteska in v tem v praksi potrjuje Marxovo teorijo. Zato se mi zdi nujno, da na družbo pogledamo skozi prizmo groteske, farse – s smehom torej, karnevalskim smehom, ki ni pokroviteljski smeh, ampak je konstitutivni smeh. Smeh, zaradi katerega sploh lahko preživimo," je povedal režiser v pogovoru za gledališki list.

Scenografinja je Sara Slivnik, kostumografinja Ana Janc, avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar in koreografinja Lara Ekar Grlj.

Farma Orwell poskuša v formi varieteja Orwellove misli in besede brati tudi skozi današnji zgodovinski trenutek. "Ob tem pa premišljevati o principih in mehanizmih manipulacije, nadzora in svobode, ki si jo moramo nujno izboriti sami," opozarjajo v SNG-ju Maribor. Ob tem citirajo Orwellovo misel: "Najhuje je to, kar pride potem."