o uničenju zahodnorimskega cesarstva leta 476 je klasično znanje v zahodni Evropi začelo naglo izginjati. Civilizacijsko vodstveno vlogo je prevzel muslimanski svet.

O času, ko je bil muslimanski svet inkubator idej v znanosti in tehnologiji, priča razstava 1001 izum, ki bo od 2. aprila do 2. julija na ogled na Gospodarskem razstavišču.

Ljubljana je, kot je povedal direktor marketinga organizacije 1001 Inventions Junaid Bhatti, peta evropska postaja razstave, ki obiskovalce seznanja z izjemnimi dosežki mož in žena številnih veroizpovedi, ki so prispevali k izboljšavam v svoji družbi in vplivali tudi na sodobnost.

Na razstavi bo med drugim mogoče izvedeti, da je prvo univerzo v modernem smislu v 9. stoletju ustanovila Fatima Al Fihri, ki se je odločila, da bo bogastvo, ki ga je podedovala, namenila za gradnjo mošeje in študijskega središča Al Karavijin, ki še danes deluje kot univerza. V filmu bodo obiskovalci spoznali kirurga iz 10. stoletja Al Zahravija, ki je prvi uporabljal mačje črevesje za šivanje notranjih ran, poleg tega je izumil več kot 200 medicinskih pripomočkov. Mnogi so presenetljivo podobni tem, s kakršnimi kirurgi operirajo danes.

Izjemnih dosežkov na pretek
Obiskovalci bodo lahko videli tudi posnetek Slonove ure, ki jo je zasnoval inženir Al Jazari v 12. stoletju. Pri tem si je pomagal s tehnologijo starejših civilizacij, ki jih je z zanje značilnimi elementi predstavil na svoji uri. Vendar pa je, kot poudarja Bhatti, izjemnih dosežkov veliko, zato je težko izpostavljati posamezne.

V razstavo bo obiskovalca uvedel film, v katerem igra z oskarjem nagrajeni Ben Kingsley. Sledi mu predstavitev sklopov Dom, Trg, Šola, Zdravje, Mesto, Vesolje in Svet. Postavitev je zasnovana interaktivno. Kot je poudaril Bhatti, niso želeli pripraviti klasične razstave z eksponati v vitrinah. Na razstavi je polno gumbov, ki jih je treba pritisniti, računalniških igric in podobno, saj želijo pritegniti predvsem otroke in mlade od 10. do 16. leta starosti.

Ideja za razstavo je po Bhattijevih besedah izšla iz akademskih krogov, kjer se je že pred dvema desetletjema odprla razprava o vrzeli v zgodovini na področjih znanosti in tehnologije med antiko in novim vekom. Raziskave so pokazala, da v omenjenem tisočletju pravzaprav ne moremo govoriti o temnem veku, nasprotno, po svetu se je veliko dogajalo. Zlata doba islamske civilizacije je trajala skoraj 1000 let - od 7. do 16. stoletja - in je zajela obsežno območje od Španije do Kitajske.

Ker so želeli dognanja strokovnjakov približati širši javnosti, so zasnovali projekt 1001 Inventions. Že leta 2005 so zasnovali manjšo različico razstave, ki je po Bhattijevih besedah predstavljala približno 20 odstotkov tega, kar ponujajo zdaj. Razstavo, ki je potovala po muzejih po Veliki Britaniji, je pospremila tudi knjiga. Projekt je bil zelo dobro sprejet, a je bil, kot pravi Bhatti, preveč lokalen in ne toliko interaktiven.

Obiskovalce merijo v milijonih
Začeli so načrtovati večjo razstavo ter se pri tem povezali z londonskim Muzejem znanosti, kjer je bila razstava premierno na ogled leta 2010. Odziv občinstva je bil izjemen, na razstavi so našteli več kot 400.000 obiskovalcev. Nato je razstava potovala v Carigrad, kjer jo je v sedmih tednih videlo 450.000 obiskovalcev. Sledila sta New York in Los Angelesu, v drugem je razstavo videlo pol milijona ljudi. "To so izjemne številke, ki so presegle vsa naša pričakovanja," pravi Bhatti. Razstavo 1001 izum so videli še v Washingtonu, potovala pa je tudi na Švedsko in na Nizozemsko, od koder so jo prepeljali v Ljubljano.

V slovenski prestolnici gostuje evropska verzija razstave, neprofitna izobraževalna organizacija 1001 Inventions s sedežem v Veliki Britaniji, ki jo vodijo akademiki, pa danes razpolaga še z arabsko in azijsko različico.

Potujoča razstava takšnega formata seveda ne dopušča razstavljanja izvirnikov. Ti so bili vključeni le v prvo postavitev v Londonu, saj so bili predmeti iz muzejske zbirke. Priprava razstave je stala 1,8 milijona evrov, ker pa se postavitev nenehno dopolnjuje in posodablja, so potrebni vedno novi finančni vložki.

Organizacijo finančno podpira več partnerjev, tako organizacije in skladi kot posamezniki, pa tudi britanska vlada. Delno se financirajo tudi s prodajo knjig in vstopnic.

Ker je pobuda za predstavitev teme prišla iz akademskih krogov, je po Bhattijevih besedah pri projektu velik poudarek na izobraževanju. Tako so na spletni strani projekta učiteljem na voljo brezplačna izobraževalna gradiva, ki jih je mogoče naložiti in uporabljati tudi v razredu.

Ob letošnjem mednarodnem letu svetlobe so se povezali tudi z organizacijo Unesco in pripravili razstavo o znanstveniku Ibnu Al Haitamu, ki velja za očeta optike. Postavitev je bila pred dvema mesecema premierno na ogled na sedežu Unesca v Parizu, zdaj potuje po svetu.