mu je že po dvajsetih letih uspelo najti pot do nacionalne knjižnice. Pri tem pa gradivo ne bo postalo zaprašeno, saj je Cafe teater še vedno zelo dejaven, je na odprtju dejala ravnateljica NUK Martina Rozman Salobir.

Postavitev v Plečnikovem hodniku sta pripravila Domen Prezelj in Andrej Stražišar, ki je z Vito Mavrič soustvarjal ta uspešen varietejski teater, v katerem so zaživeli lahkotnejši žanri. Razstava predstavlja zgodovino Cafe teatra s projekti njegove ustanoviteljice Vite Mavrič, od začetkov do danes.

Prve tri vitrine predstavljajo nastope Mavričeve kot pevke šansonov, od prvega, leta 1987 na festivalu Jugoslovanski šanson v Rogaški Slatini, pa vse do letos, ko je bil La Vie En Rose, posvečen Ježku.

Gledališče kabareta, komedije, satire, šansona in muzikala
Dramaturginja in teatrologinja Alja Predan je v nagovoru predstavila zgodovino Cafe teatra, ki, kot je pojasnila, sega 22 let v preteklost. Že takrat se je namreč Viti Mavrič porodila ideja o kavarniškem gledališču, ki je najprej zaživelo v mariborskem gledališču. Cafe teater je po besedah Predanove ponudil gledališče kabareta, komedije, satire, šansona in muzikala - zvrsti, ki so še danes zapostavljene v gledališkem prostoru. Težava, s katero se Cafe teater že dolgo ukvarja, pa je iskanje prostora. Že od konca gostovanja v kavarni Union se namreč "klati po različnih ljubljanskih prizoriščih," je dejala Predanova in ob tem pozvala prihodnjega župana, da Mavričevi ponudi beznico, kjer bo lahko nadaljevala projekte, kot je izjemno uspešen La Vie En Rose, ki z večerom šansonov že 15 let polni Gallusovo dvorano Cankarjevega doma.

Več v prispevku Marjane Ravnjak.