Za večino Slovencev je Milan Kumar (1913–1991) neznana osebnost, a prav po njegovi zaslugi je Deček s piščaljo Zdenka Kalina že mnogo let simbol RTV Slovenija. Pojavlja se namreč v Kumarjevem najbolj znanem delu: legendarni TV-špici, ki jo je Kumar posnel za drugo poskusno TV-oddajanje iz Zagreba 23. junija 1957 in ki je še nekaj desetletij začenjala in končevala slovenski televizijski program. Postala je nekakšen zaščitni znak slovenske televizije.

To je bila sicer prva televizijska špica, ki je napovedovala posamezni nacionalni program v jugoslovanskem prostoru. Narejena je bila iz treh ločenih posnetkov, ki se v triku sestavijo v eno (Kalinov kip, oblaki, posneti s časovno lupo, in animacija Ljubljanskega gradu z napisom RTV Ljubljana).
Pozneje je doživela neštete spremembe, a izvirnika z glasbo skladatelja Uroša Kreka ni dosegla nobena več.
"Pastirčka sva šla z očetom iskat s kolesom h kiparju Kalinu. To poldrugi meter visoko in skoraj osemdeset kilogramov težko skulpturo je namestil na eno pedalo, zadaj pa sem se peljal jaz, da sem jo pomagal držati, in tako sva ga pripeljala domov. Doma je raziskoval, kako se mora pastirček zavrteti, in tako je bilo potem tudi v špici," se spominja sin Marko.
Špica veliko pove tudi o Kumarju samem. Bil je namreč glasbeno izobražen, igral je na violino, pa tudi na piščalko. Z njo je rad igral slovenske ljudske pesmi, saj je bil velik domoljub. Izjemno rad pa je tudi fotografiral oblake.
Doma v svetu filma
Milan Kumar je bil ena velikih osebnosti televizijskega sveta. Njegova filmografija je obsežna: preizkusil se je kot scenarist, direktor fotografije, montažer, režiser, scenograf in mojster luči. Njegov opus obsega številne naslove. Filme iz prvega obdobja hrani Filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije, dela, nastala v sodelovanju s televizijo, pa Arhiv TV Slovenija. Med drugim je bil snemalec prvega turističnega filma Sinji trilček po scenariju in v režiji Borisa Kuharja, posnel pa je tudi filmske vložke za prvo slovensko TV-dramo Noč na verne duše.
Pri svojem delu je bil izjemno natančen. Izrisal je vsak kader - kako ga posneti, kako zmontirati, natančno je določil in izrisal tudi stojišča kamere, zorne kote, predvsem pa je veliko pozornosti posvetil postavitvi luči. Na vsako snemanje se je intenzivno pripravljal. Plesni film Ples čarovnic, ki ga je posnel leta 1955, je tako pripravil na osnovi natančne študije montaže britanskega plesnega filma Rdeči čeveljčki iz leta 1948, v kateri je izrisal vsak kader posebej. Film podpisuje kot avtor scenarija, scenograf, direktor fotografije in režiser.
Vrhunski fotograf
V poznejšem življenjskem obdobju se je posvetil predvsem fotografiji. Po njegovi zaslugi hrani Arhiv RTV Slovenija na stotine vrhunskih fotografij, tako iz zakulisja nastajanja oddaj kot portretnih fotografij napovedovalcev, voditeljev, igralcev in drugih televizijskih ustvarjalcev.
Fotografija je bila od samega začetka njegova posebna strast. Raziskoval je njene meje, eksperimentiral z različnimi tehnikami, rad je imel predvsem črno-belo fotografijo. Ovekovečil je številne velike TV-projekte, filme, igrane serije in TV-drame. Bil je uradni fotograf igrane serije Dekameron, enega najprepoznavnejših projektov v zgodovini slovenske televizije.
S snemanja mladinske serije Bratovščina Sinjega galeba je v arhivu tako mogoče najti fotografije prizorišča, utrinke s snemanja, pa tudi portrete igralcev.
Fotografijo je imel včasih le za izhodišče svojih oblikovalskih raziskovanj. Številne izmed fotografij je v domači temnici s posebnim postopkom spremenil v fotografike, ki delujejo kot likovna dela. Razstavljal jih je na samostojnih razstavah in z njimi opremil številne knjige. Njegova motivika je bila zbirka impresij, izsekov iz življenja malih ljudi, predmetov, okolja; rad je imel ikonografijo slovenskega domačega življenja: kozolce, ograje, kovana okna.

Leta 1973 je izdal zbirko grafik Kovane mreže, ki velja za njegovo življenjsko delo.
Učitelj in mentor številnih generacij
Kumar je bil izjemen poznavalec likovne umetnosti in arhitekture, raziskovalec in mojster fotografije, pa tudi zahteven učitelj zakonitosti TV-slike, ki jih je z matematično natančnostjo posredoval svojim učencem. Predaval je na prvi filmski šoli, iz katere so izšli številni tehnični filmski ustvarjalci (montažerji, snemalci, osvetljevalci …) in znani slovenski režiserji, pa tudi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
"Milan Kumar sodi v tisto kategorijo ljudi, ki se jih radi spominjamo, saj nam je znal na prijeten način povedati, da notranji občutek ni dovolj, da bomo lahko vse življenje obvladovali naš poklic," se spominja Iztok Tory, režiser na TV Slovenija.

V spodnji fotogaleriji si lahko ogledate del Kumarjevega opusa: fotografike in fotografije.