Tudi mladi in predstavniki starejše generacije lahko najdejo skupno točko. To so lahko celo grafiti. Foto: Cankarjev dom
Tudi mladi in predstavniki starejše generacije lahko najdejo skupno točko. To so lahko celo grafiti. Foto: Cankarjev dom
Janez Korošin: Grafiti
Z serijo fotografij grafitov je Janez Korošin v svoj umetniški opus vnesel barvitost. Foto: Cankarjev dom
Janez Korošin: Grafiti
Je čez noč na Metelkovi zrasel kakšen nov grafit? Janez Korošin je bil tisti, ki je v zadnjih 5 letih znal morda najbolje odgovoriti na to vprašanje. Foto: Cankarjev dom

Leta 1936 rojeni fotograf je na ogled postavil ravno slikovne dokumente procesa spreminjanja ljubljanske grafitarske pokrajine med letoma 2001 in 2006. A le njenega dela. V Mali galeriji Cankarjevega doma so namreč predstavljene fotografije na zapuščenih in pogosto že razkrajajočih se zidovih na Metelkovi. Korošin je pet let skoraj vsakodnevno snemal v poseben likovni jezik prevedene izjave umetnikov sodobne urbane kulture.

Lepota in sporočilnost majhnega
Janeza Korošina megalomanstvo ne prepriča. Prevzamejo ga predvsem drobne prvine življenja - na videz nepomembni, a za nadaljevanje posameznega življenjskega procesa pogosto odločilni momenti. Tako nastanejo fotografije porajanja življenja, njegovega gibanja in nenazadnje tudi konca. Korošinovo zanimanje za življenje je porodilo raznovrsten opus, katerega sestavni deli so portreti, podobe urbanega življenja in krajin.

Krajina, ki je lahki tudi nekaj drugega
Ravno krajina je v veliki meri determinanta ustvarjanja Janeza Korošina. Korošin se je namreč s krajino ukvarjal zelo intenzivno in skozi daljše časovno obdobje. Njegove krajine so tako tudi stezosled razvoja umetniškega izraza fotografskih krajinarjev. Tako na samem začetku svoje kariere kot tudi še danes Janez Korošin prisega na tradicionalno fotografijo narave, ki v ospredje potiska predvsem slikovitost in lepoto podeželja in drugih naravnih enot.

Klasično fotografijo, ki izraža avtorjev občutek za tradicionalne likovne pristope, je Korošin občasno dopolnil z ekspresionističnimi toni, pogosto pa je svoja dela ustvarjal s prijemi, ki so zagotavljali odmik od realistične fotografije in so predstavljeno krajino vzpostavili kot izraz čustev. To polje dejavnosti Korošina izpostavlja tudi kot modernista, ki predpostavljeno objektiviteto dejavno preoblikuje po nareku dogajanja v svoji subjektiviteti.

Dvoplastna časovna razsežnost grafitarskega opusa
Dojemljivost Janeza Korošina za različne izraze likovne objektivitete potrjuje tudi njegova serija fotografskih zapisov dogajanja na ljubljanski grafitarski sceni. Janez Korošin se je pogumno podal na področje, ki velja skoraj za prioriteto mlade generacije. A Korošina ni navdušila le ideja raziskovanja njegovi starostni skupini pogosto neznane umetniške produkcije, predvsem ga je navdušila barvitost grafitov. Ta je zagotavljala nastanek fotografij, ki se razlikujejo od njegovega dosedanjega opusa. Korošinov "grafitarski paket" zavzema tudi dve časovni komponenti. Po eni strani je Korošin s to serijo vzpostavil stik z mlado generacijo, obenem pa je ohranil tudi stik s starejšimi, ki so v nekem drugem času in nekem drugem režimu upravljali z dogajanjem na območju Metelkove Mesta.