V galeriji Lek so odprli razstavo grafične ustvarjalke, ki je navdih za nova dela našla v spomenikih železnodobnih prebivalcev v Dolenjskem muzeju in se ob srečanju s starodavno kulturno dediščino opazno odmaknila od svojega dozdajšnjega likovnega izražanja.
Dela, ki bodo na ogled do 30. januarja, so nastala predvsem kot rezultat ustvarjalkinega iskanja odgovorov na vprašanje - ali se lahko s prizori izpred treh tisoč let poistovetimo tudi v sedanjem času. Koliko so se medsebojni človeški odnosi v tem dolgem obdobju zares spremenili, koliko so

tisočletja stari prizori navzoči še danes? Podobe halštatskega sveta je povezala s svojo prejšnjo likovno govorico, z abstraktnimi strukturami in simboliko brezčasja. "Avtorica trdi, da je življenje polno kontrastov, in ta temeljna misel je pripomogla, da je premostila časovno razliko med začetkom in koncem tega tri tisoč let dolgega obdobja ter da je spojila nekaj, kar izvira iz davne preteklosti, s tem, kar doživljamo zdaj. Oboje je postalo poglavitna tema njenih najnovejših grafik," je ob razstavi zapisal umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov.
Svetlano Jakimovski Rodić zanimata predvsem odnos med moškim in žensko, enakopravnost med spoloma, razgrinja lastne poglede na aktualna ženska gibanja, ki želijo doseči enake priložnosti in alternative za vse ljudi tega sveta. "Spoj starega in novega je opravila v duhu danes aktualnega likovnega nagovora, prežetega s slogovnim pluralizmom, ki je že nekaj časa navzoč v sodobni umetnosti. Preprosto izražena in stilizirana bitja iz davnine Jakimovska Rodićeva povezuje z elementi sedanjosti: halštatski vojščak dobi podobo sodobnega japija. Orožja iz davnine na primer nadgradi sodobna vojaška tehnologija," še piše Premrov. Umetnica se izraža kritično in angažirano, obenem pa ohranja temeljno ter "iz preteklih in sedanjih nadrobnosti izlušča tisto, kar je skupnega, kar je splošno in kar je razumljivo vsem."
Svetlana Jakimovska Rodić, rojena leta 1965 v Kumanovem, je leta 1990 diplomirala na FLU-ju v Skopju pri profesorju Dimitriju Malidanovu. Istega leta je vpisala podiplomski študij grafike na ALU v Ljubljani pri profesorju Lojzetu Logarju. Je članica ZDSLU-ja in ima status samostojne kulturne ustvarjalke. Poučuje na osnovni šoli.