Muzej Sursock, palača v italijanskem slogu, ki je bila zgrajena za otomanskega aristokrata, je vrata za javnost odprla pred več kot 60 leti, ko je prejšnji lastnik zapustil državo.

V šestdesetih letih 20. stoletja, ko je Bejrut veljal za kulturno prestolnico Bližnjega vzhoda, so bile stene galerije Sursock polne umetnin libanonskih in tujih umetnikov. V državljanski vojni, ki se je razplamtela med letoma 1975 in 1990, je bil muzej tako rekoč zaprt, popolnoma zaprt pa od leta 2008, ko so se začela obsežna obnovitvena dela. Prejšnji teden se je muzej tako še tretjič odprl.

"Muzej Sursock je del novejše zgodovine Libanona, zgodovine, ki jo je vojna leta 1975 skušala izbrisati," je na odprtju muzeja povedal Rafic Chlala, nekdanji predsedniški svetovalec. "Ampak muzej se je uprl in ostal kulturni spomenik."

Naslednje tri mesece bo novoodprti muzej razstavljal 200 del, ki dokumentirajo razvoj Bejruta od provincialnega otomanskega mesta na začetku 19. stoletja do cvetoče prestolnice v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Med eksponati so med drugim fotografije iz 19. stoletja, akvareli libanonskega umetnika Amina El Bache in britanskega zvezdnika Davida Hockneya. Stalna razstava je posvečena razvoju libanonske umetnosti v zadnjih dveh stoletjih.

Gala odprtje le nekaj ulic od spopadov s policijo
Četrtkovega odprtja se je poleg umetnikov udeležilo tudi več ministrov, katerih odstop je medtem le nekaj ulic stran zahtevala množica protestnikov. Demonstratorji so skandirali slogan arabske pomladi - "Ljudstvo zahteva rušenje režima!" - lučali kamenje in plastenke, medtem ko jih je policija skušala razgnati s solzivcem. Spopadi so bili najhujši na Trgu mučenikov, ki leži manj kot kilometer stran od muzeja Sursock.

"Zatočišče v obdobju žalosti"
Bejrut v zadnjih mesecih pretresajo protesti proti vladi. Politična mrtva točka je ena od posledic štiriletne državljanske vojne v sosednji Siriji, zaradi katere je tudi Libanon doživel bombardiranja, upad gospodarstva in prihod več kot milijona beguncev. Minister za okolje Mohamad Al Mašnuk, ki je pogosta tarča kritik protestnikov, je na odprtju muzeja dejal, da je Sursock "dom za kulturne in umetniške zaklade" države. "Libanonci potrebujejo ta prostor, še posebej v obdobju žalosti in tragedij, ki ga preživljamo."

Univerzitetna profesorica Mona Favaz vidi vzporednice med ponovnim odprtjem muzeja in protesti v Bejrutu. "Bistvo obojega je isto - da v Bejrutu še obstajata upanje in volja, da se ljudje trudijo mesto izboljšati."

Umetnost ni le domena elit
V zadnjih petih letih je Bejrut postal priljubljena turistična točka za Evropejce, povečuje pa se tudi zanimanje domače javnosti za umetnost (povsod po mestu se je odprlo več novih galerij). Med obnovo Sursocka, ki je stala približno 15 milijonov dolarjev, so pod palačo izkopali še prostor za dodatno razstavno dvorano, avditorij s 166 sedeži, delavnice in arhiv. Dosedanje prostore so restavrirali s pomočjo mednarodne ekipe strokovnjakov.

Odslej muzej tudi ne bo več zgolj zbirališče za diplomate, družabne metuljčke in umetniške tipe. "Umetnost je v Libanonu tradicionalno domena elite," priznava Tarek Mitri, predsednik muzejskega odbora. "Ampak nočem več videti istih obrazov na vsaki prireditvi. Sursock bo muzej za vse Libanonce. Če ga bomo uspešno odprli navzven, bomo zvesti njegovi dediščini."