Mladi umetniki po besedah direktorja Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. Tadeja Pogačarja s kontrakulturnimi težnjami na domače prizorišče uvajajo nove paradigme in prinašajo svežo energijo: "Po francoskem, ameriškem, angleškem, jugoslovanskem itd. novem valu prihaja nov val novega vala v Ljubljano."

"Če je novi val po definiciji vedno predstavljal nove pojave kontrakulturnih teženj mladih - v Franciji 50., v ZDA in Angliji 70. in 80. in tako dalje," so zapisali v galeriji, "tudi mlade, prihajajoče odlikuje eksperimentalnost, antikorporativnost, procesualnost, stilska in žanrska raznolikost - poleg tega pa še potrebna doza kiča, popularne umetnosti in ulične umetnosti."

Anarhično "zapredeni" potrošniški predmeti
Tinkara Babić ustvarja pletene grafite (leta 2009 so jih v ZDA poimenovali "yarn bombing", tj. zapredanja). To je oblika anarhične obrti, ki staplja spretnosti pletenja in kvačkanja z ulično umetnostjo. V osnovi gre za umetnost okraševanja urbanih objektov v barvito pletenje. Te javne intervencije lahko preživijo več let, a so zasnovane - podobno kot grafiti - kot nekaj efemernega.

Babićeva ustvarja celostne postavitve, v katere zapreda predmete, časopisne izrezke in oglasne reklame z motivi potrošnje: od embalaže EKO-BIO-LIGHT kosmičev, do motiva papeža ali komercializacije seksualnosti itd. Galerijski prostor spreminja v slikovit, subjektivni zapredek. Postavitev je subjektiven izbruh materialnosti, lep in anarhičen, humoren, ironičen in (včasih) absurden.

Umetnost predvsem kot sredstvo komunikacije
Konceptualna dela Alje Piry nastajajo kot instalacije, slika, risba/tekst, zvok, videodelo ali knjiga umetnika. V svojih delih pogosto tematizira prizore iz narave, ki so namenoma dekorativni ali diletantski, saj sta koncept in učinek pomembnejša od same materialnosti dela. Piryjeva umetniško delo razume kot generator komunikacije in sodelovanja. V igrivih, a subtilnih delih, minimalnem poseganju v prostor, vključevanju gledalca v proces nastanka dela in pogosti rabi besedil prepoznamo pomemben vpliv konceptualne umetnosti.

Filmska nočna mora v galeriji
Jaka Vatovec je pripadnik "postojnskega klana". Prisega na motivni svet filmskega žanra grozljivk (t. i. trivialne filmografije) z vso potrebno ikonografijo lobanj, krst, zombijev, krvi, sveč, pajkov. Vatovca zanima tema družbenega dojemanja duševnega zdravja in normalnosti posameznika, družbena odtujenost in stereotipi. "Vizualna inspiracija so mi v glavnem stare B-grozljivke, predvsem "eurotrash" 60., 70.," zatrjuje Vatovec, ki je dejaven tudi na področju fanzinov. V sodelovanju z Leonom Zuodarjem (Beli sladoled) je zasnoval fanzin Profil lobanja.