Razstava, naslovljena preprosto Nadrealizem, bo do 13. januarja 2025 na ogled v Centru Pompidou v Parizu, od koder bo odpotovala v Madrid, kjer si jo bo mogoče ogledati med 4. februarjem in 11. majem, od 12. junija do 12. oktobra bo gostovala v Hamburgu ter med 8. novembrom in 15. februarjem 2026 še v Philadelphii v ZDA.

Stvaritve osrednjih imen nadrealizma
Med množico okoli 500 eksponatov so med drugim razstavljene stvaritve Salvadorja Dalija (1904–1989), Maxa Ernsta (1891–1976), Reneja Magritta (1898–1967), Joana Miroja (1893–1983) ter pesnika in pisatelja Andreja Bretona (1896–1966), ki je veljal tudi za glavnega teoretika nadrealizma.

Postavitev je razdeljena v 14 tematskih sklopov, kot so Sanje, Vesolje in Medij. Pomembno mesto ima motiv gozda, kar je kustos pariške postavitve Didier Ottinger med drugim ponazoril s platnom Maxa Ernsta, naslovljenim Veliki gozd (ok. 1925). Gre za temo, ki bo leta 2025 v ospredju na postavitvi razstave v Hamburgu. "Nemška romantika je povezana z nadrealizmom. Pri obeh je imela narava kot motiv osrednjo vlogo," je za nemško tiskovno agencijo DPA povedal Ottinger, ki razstavo v Parizu kurira skupaj z Marie Sarre.

Potujoča razstava ima v vsaki državi drugačen poudarek. V Bruslju je bila povezana s simbolizmom, umetniškim gibanjem s konca 19. stoletja, ki je vplivalo na nadrealizem. Na razstavi, na kateri je bilo na ogled okoli 120 stvaritev, so bila vključena tudi dela predstavnikov belgijskega simbolizma, kot je Paul Delvaux (1897–1994).

Želja po izgradnji nečesa čisto novega
Nadrealizem je eno najpomembnejših umetniških gibanj preteklega stoletja. Njegov cilj je bil prikazati svet podzavestnega, sanjskega in absurdnega brez kontrole razuma, estetike in morale. Izraz je našel v slikarstvu, kiparstvu, literaturi in filmu. Uradni temelj je leta 1924 položil Breton s svojim Nadrealističnim manifestom, ki je prav tako vključen v razstavo.

Razstavljena dela so zbrana iz mednarodnih javnih in zasebnih zbirk, vključno s slikami, fotografijami in literarnimi dokumenti. "Nadrealizem je ne nazadnje pravzaprav reakcija mladih, ki so jih poslali v vojno, ko so bili stari 20 let. In končno so se vrnili in hoteli uničiti svet, ki je bil ta svet, ki je pognal civilizacijo in človeštvo v uničenje. Zato so želeli zgraditi nekaj čisto novega," je dejal Ottinger po pisanju Euronews.