Po Berdičevem mnenju je cigareta neke vrste osebnostni atribut. Kadilci uporabljajo cigareto za izražanje samovšečnosti, nasilja, nedostopnosti, zamišljenosti, avtorefleksije, erotičnega simbola, kot odrski rekvizit ali pa kadijo iz čistega kljubovanja. Foto: EPA
Po Berdičevem mnenju je cigareta neke vrste osebnostni atribut. Kadilci uporabljajo cigareto za izražanje samovšečnosti, nasilja, nedostopnosti, zamišljenosti, avtorefleksije, erotičnega simbola, kot odrski rekvizit ali pa kadijo iz čistega kljubovanja. Foto: EPA

Kadilci pa cigarete brez omejitev spet prižigajo v Tobačnem muzeju - a samo na fotografijah, da ne bo pomote. Tam je do 29. novembra namreč na ogled fotografska razstava Iztoka Brodnjaka Ti pre(kleti)lepi kadilci.

Kot je zapisal recenzent razstave Mario Berdič, ima razstava poleg drugih pomenskosti tudi hudomušni značaj ikonografskega motiva vanitas ali memento mori, saj "kadilske obiskovalce razstave spominja na nekdanje blažene čase nepovratnih užitkov".

Cigareta kot sredstvo individualizacije
Brodnjakov fotografski opus na splošno označujejo psihološko poglobljene figuralne kompozicije, v katerih zapisuje trenutne medčloveške konverzacije ob izrazitem gestikularnem komuniciranju in obrazni mimiki, ter samostojni portreti s poudarjeno osebnostno noto. Kot sredstvo individualizacije je fotograf tokrat uporabil cigareto.

Fotografije, ironično, nosijo rjavo patino starinskosti, ki simbolizira tudi barvo tobaka, hkrati pa kot fotomontažno ozadje uporablja pomečkan in ob robu zažgan papir, čigar simbolika se ponovno navezuje na cigarete.

Iztok Brodnjak se je rodil leta 1970 v Mariboru. Je član tamkajšnjega Fotokluba, obiskoval je šolo filmske in TV-režije, udeležil se je tudi fotografske delavnice v Franciji. Je samostojni ustvarjalec na področju kulture.